Kot je po sestanku v izjavi za medije pojasnil dosedanji predsednik DZ Milan Brglez, so se dogovorili o ustanovni seji, ki bo vsebovala tri obvezne točke: izvolitev predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije, potrditev mandatov ter volitve predsednika DZ. Določili so tudi sedežni red v parlamentarni dvorani, pri čemer po Brglezovih besedah ni bilo nobenih težav, čeprav pred sestankom popolnega sporazuma med poslanskimi skupinami ni bilo.
Težave se kažejo pri izvolitvi novega predsednika DZ
Se pa težave nakazujejo pri najpomembnejši točki dnevnega reda petkove seje, torej izvolitvi novega predsednika. Sodeč po izjavah začasnih vodij poslanskih skupin je malo verjetno, da bi pogovori o morebitnem koalicijskem sodelovanju pripeljali do točke, da bi DZ lahko izvolil novega predsednika.
Tudi o imenih morebitnih kandidatov v strankah molčijo.
Konkretno se Šarec še ni opredelil do tega, koga bodo podprli za predsednika DZ na ustanovni seji DZ. Kdo bo zasedel predsedniško mesto v DZ, je bilo običajno vezano na rezultat na volitvah, je dejal Šarec, a dodal, da je vse stvar dogovorov, "nič ni dokončnega, nihče ni zaprl vrat", do petka pa je še kar nekaj dni.
Ponovil pa je, da LMŠ kot stranka ne bo predlagala svojega kandidata za predsednika DZ.
Vodja poslancev SD Matjaž Han je pojasnil, da sami imena nimajo, sicer pa "karkoli bi povedal, bi povedal preveč", saj je vse stvar dogovorov in pogovorov, ki se bodo še odvijali po petka. Je pa po njegovem mnenju tudi mogoče, da v petek ustanovno sejo prekinejo in z odločanjem o novem predsedniku počakajo še nekaj dni.
Tudi po mnenju začasnega vodje poslancev NSi Mateja Tonina obstaja velika verjetnost, da predsednika DZ v petek ne bodo izvolili. Ker dogovora o prihodnji koaliciji še ni, ima Tonin občutek, da nihče izmed kandidatov ne bo izvoljen. Predsednik NSi sicer ne izključuje možnosti, da bi tudi sam kandidiral za to funkcijo.
Nekoliko bolj optimistični so v SMC, saj po mnenju začasnega vodje Igorja Zorčiča obstaja možnost, da bi po dodatnih pogovorih v tem tednu vendarle oblikovali predlog skupnega kandidata. Če bo to predsednik SMC Miro Cerar, bo po Zorčičevih besedah skupen kandidat morebitne levosredinske koalicije. Možnost, da bi Cerarja kot kandidata predlagala SDS, pa po Zorčičevih besedah ni realna.
V Stranki Alenke Bratušek pa po besedah začasnega vodje poslanske skupine Marka Bandellija pričakujejo, da bo kandidata za predsednika DZ predlagala LMŠ. Kandidata te stranke bi tudi sami podprli, čeprav tudi Bandelli pričakuje, da bi v petek izvoljeni predsednik DZ funkcijo opravljal le začasno. Kandidata SDS pa po njegovih besedah ne bi podprli.
Takšnega kandidata ne bi podprli niti v Levici, je napovedal začasni vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec, je pa večja verjetnost, da bi podprli kandidata iz drugih strank. Zmago Jelinčič (SNS) pa pravi, da se bodo zelo težko odločili o podpori kandidatu za predsednika, saj meni, da bodo vsaj trije ali štirje kandidati, ki se bodo med seboj prerivali.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je prepričan, da bi morala imeti glavno besedo pri izvolitvi predsednika DZ največja poslanska skupina kot relativna zmagovalka volitev. Če ji to ne bo uspelo, pa pride na vrsto druga največja, je dodal.
Predstavnika SDS in LMŠ po današnjem sestanku pri Brglezu nista dala izjav.
Položaj naj bi si želel Miro Cerar
Cerar je danes potrdil, da je SMC "izrazila namen, da bi ga predlagala za mesto predsednika DZ, to je pa tudi vse". S tem je zavrnil poročanja v medijih, da SMC svoje sodelovanje v koaliciji, ki bi jo vodila LMŠ, pogojuje s tem imenovanjem ter z dodelitvijo nekaterih ministrskih mest SMC.
Cerar je na novinarski konferenci, namenjeni sicer odzivu na ravnanje Evropske komisije glede izvrševanja arbitražne sodbe, dejal, da številne informacije, objavljene v medijih, niso točne.
Med drugim je znova ponovil, da s SDS stranka, ki jo vodi, ne bo sodelovala v koaliciji. To je povedal v informativnem pogovoru po telefonu tudi prvaku SDS Janezu Janši, ki ga je po volitvah zanimalo, kakšno je stališče SMC. "Do danes pa od Janše nisem dobil nobenega predloga glede koalicijskega sporazuma ali resorjev," je zatrdil.
Kot je dejal, SMC podpira oblikovanje levosredinske vlade "in zdaj, ko je znano, da želi to vlado sestaviti Marjan Šarec, smo mu dali polno podporo, da to stori in smo pripravljeni z njim v tej levosredinski vladi sodelovati. Pričakujem pa, da bo Šarec dal na mizo predlog koalicijskega sporazuma in da se bomo začeli pogovarjati o vsebinah in seveda o resorjih," je dejal Cerar.
Ob tem je dejal, da se mora skupina strank, ki želi tvoriti koalicijo, dogovoriti tudi o predsedniku DZ, ta proces pa da mora voditi Marjan Šarec. "Pustimo času čas," je dodal.
Kdo bi torej lahko postal nov predsednik parlamenta?
Kot je poročal naš novinar Anže Božič je možnosti in interesov, kdo bo postal novi predsednik DZ skoraj toliko, kot je strank v parlamentu. Prva je Miro Cerar, za katerega bi bila to najbolj elegantna pot za odhod s premierske funkcije. Pri čemer ni nepomembno, kdo bi ga predlagal. Če ga predlaga Janševa SDS, predlog pade. Če ga predlaga Šarec, pa imajo težave v SD, kjer bi na položaj radi predlagali ali dosedanjega podpredsednika Matjaža Nemca ali prvaka stranke Dejana Židana. Tu je še Matej Tonin, ki bi ga prav tako lahko predlagali bodisi levi ali desni. Tudi on interesa za položaj danes ni skrival. Toda, vsak predsednik vlade si prvake strank želi v vladi, sicer je ta šibkejša. Možna, a malo verjetna, je tudi rešitev nekakšnega začasnega predsednika parlamenta, a je med strankami premalo zaupanja, da bi v tem primeru lahko izglasovali novega.
Državni zbor bo konstituiran, ko bo potrjena več kot polovica poslanskih mandatov, torej najmanj 46. S tem tudi preneha mandat prejšnjega sklica parlamenta.
Če poslanci v petek novega predsednika parlamenta ne bodo izvolili, bo dolžnosti predsednika začasno opravljal najstarejši poslanec Peter Jožef Česnik iz Stranke Alenke Bratušek, ki bo vodil tudi ustanovno sejo. V tem primeru bi vodil slavnostno sejo DZ pred dnevom državnosti, ki bo v nedeljo, na njej pa bi imel slavnostni govor.
Na današnjem sestanku so se vodje poslanskih skupin tudi dogovorili, kakšna bo sestava mandatno-volilne komisije, ki ima pomembno vlogi na ustanovni seji DZ. Mesto predsednika bo vsaj začasno pripadlo največji poslanski skupini, torej SDS, kandidat za to funkcijo pa bo dosedanji vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.
Nadaljujejo se pogajanja o novi vladni koaliciji
Vprašanje kandidata za funkcijo predsednika DZ je tesno povezano z obrisi prihodnje koalicije, ki je v tem trenutku še precejšnja neznanka. Pogovori o morebitnem sodelovanju sicer potekajo ves čas, kar so potrdili tudi začasni vodje poslanskih skupin.
KOMENTARJI (375)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.