Predsednik SD Dejan Židan je danes v Bruslju ponedeljkov poziv zunanjega ministra in predsednika DeSUS Karla Erjavca k resni razpravi o incidentih v Piranskem zalivu v vladi in koaliciji ocenil kot izrazito dobronameren. Če kdor koli misli, da bo izvajanje arbitražne odločbe mogoče z dogovorom s Hrvaško, je pretirano naiven, je izpostavil. "Že samo primer teran kaže, da imamo opravka s sosedi, ki ne delujejo po načelih pravnega sistema," je ocenil Židan.
Na vprašanje, ali je že določen datum razprave o incidentih v Piranskem zalivu v okviru vlade in koalicije, h kateri je v ponedeljek pozval Erjavec, je Židan odgovoril, da je že drugi dan v Bruslju, tako da vseh podrobnosti ne pozna.
Erjavčev poziv sicer Židan razume "izrazito dobronamerno" ter kot poziv osebe z dolgoletnimi izkušnjami delovanja v vlogi zunanjega ministra in z zelo dobrim poznavanjem načina delovanja sosedov.
O tem, ali so v koaliciji in vladi glede tega vprašanja usklajeni, pa Židan pravi: "Lahko povem, da odgovarjam na vprašanja o ministru Erjavcu."
Koalicija naj bi po neuradnih informacijah o incidentih v Piranskem zalivu neuradno razpravljala v prihodnjih dneh, še ta teden.
Izjave zunanjega ministra menda niso usklajene z vlado
Na besede zunanjega ministra Erjavca glede arbitražne sodbe o meji med Hrvaško in Slovenijo se je odzval tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je dejal, da so takšne izjave "namenjene ozkim strankarskim interesom, nikakor pa ne služijo državi". Erjavec je med drugim v ponedeljek opozoril na enostranska dejanja Hrvaške v Piranskem zalivu.
Erjavec je v ponedeljek v Bruslju obžaloval incidente v Piranskem zalivu in opozoril, da je Hrvaška ves čas želela, da ne bi bilo enostranskih dejanj, zdaj pa sama to počne. "Po izdaji arbitražne odločbe je bilo 52 incidentov, ki so enostranske narave, ker gre za kršitve meje, določene na podlagi arbitražne odločbe," je izpostavil.
Ob tem je opozoril na dejstvo "izjemnega pomena", da je slovenska južna meja tudi zunanja schengenska meja, tako da ne gre več zgolj za kršitev meje med Slovenijo in Hrvaško, ampak tudi za kršitev schengenske meje in pravnega reda EU.
Erjavec je danes po poročanju Televizije Slovenija dejal, da Slovenija ne potrebuje šestmesečnega roka za implementacijo odločitve. "Na morju ta rok ni potreben. Je meja določena in je znana in prvič je arbitražno sodišče s svojo odločbo pravzaprav določilo to mejo," je povedal Erjavec.
Do Erjavčevih izjav je bil kritičen predsednik DZ: "Je ali prehitra ali pa predvsem namenjena notranji javnosti in ozkim strankarskim interesom, nikakor pa ne služi državi," je za Radio Slovenija dejal Brglez.
Po neuradnih informacijah v vladi so izjave zunanjega ministra neusklajene z vlado.
Grabar-Kitarović: Odločba o arbitraži za Hrvaško ne obstaja
"Čakamo majhen, a odločen signal Hrvaške, da namerava spoštovati odločbo o arbitraži," pa je na srečanju treh predsednikov v Salzburgu dejal predsednik Borut Pahor. Dejal je, da več ni vprašanje, ali se bo odločba arbitražnega sodišča spoštovala, pač pa le, kako in kdaj se bo izvršila. Dodal je, da mednarodno pravo obe strani zavezuje k spoštovanju odločbe.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pa je poudarila, da je "pomembno, da se odnosi Hrvaške in Slovenije ne skrhajo". Znova je izpostavila hrvaško stališče, da je bil proces arbitraže kompromitiran. "Če ni zaupanja med državama, se to križa z odnosi, ki smo jih vzpostavili s Slovenijo. Hrvaška odločbe ne sprejema in ne zavrača, saj smo izstopili iz arbitražnega procesa. On za nas praktično ne obstaja," je dejala Grabar-Kitarović. Dodala je še, da je sicer Hrvaška odprta za dialog.
Avstrijski predsednik: Čustva je treba dati na stran
Svoj komentar na spor med Slovenijo in Hrvaško je dal tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen. "Menim, da obe strani morata sesti in se pogovarjati, vendar se ne smeta obremenjevati z zgodovino arbitražnega procesa. Pomembno je obdržati umirjenost," je dejal Van der Bellen.
Avstrija ima glede arbitražne razsodbe "tipično avstrijsko nevtralno stališče", je na novinarski konferenci po tristranskem srečanju dejal Van der Bellen in priznal, da mu veliko pomenijo dobri odnosi z obema državama. "Vse bomo naredili, da rešimo ta problem," je dodal.
Ljubljano in Zagreb je hkrati pozval, naj sprejmeta arbitražno razsodbo kot odločilen korak za trajno rešitev spora.
Van der Bellen je še menil, da je treba "čustva držati nazaj" in dodal, da tovrstna tristranska srečanja nudijo dobro priložnost, da se razpravlja o takšnih vprašanjih. Po novinarski konferenci pa je za avstrijske novinarje dodal, da ni pričakovati hitre rešitve glede vprašanja meje med Hrvaško in Slovenijo.
Že četrto srečanje treh predsednikov
Sogovorniki so posebno pozornost namenili tudi razmeram v regiji Jugovzhodne Evrope. V tem okviru bodo razpravljali o nadaljevanju evropske perspektive držav Zahodnega Balkana, obvladovanju vpliva zunanjih igralcev v regiji ter ohranjanju širitvene dinamike na evropski ravni.
Trilateralno srečanje se je začelo v ponedeljek z večerjo, ki jo je ob robu obiska predsednikov gostil deželni glavar Solnograške Wilfried Haslauer.
Predsednik Pahor bo po napovedih iz urada predsednika republike ob robu obiska v Salzburgu obiskal tudi muzej Hangar – 7, kjer se bo sestal s slovenskim častnim konzulom v Salzburgu Antonom Santnerjem in soustanoviteljem, solastnikom družbe Red Bull Dietrichom Mateschitzem ter si v njunem spremstvu ogledal muzejsko zbirko.
Prvo srečanje predsednikov Avstrije, Slovenije in Hrvaške je bilo leta 2014, ko so se na Dunaju sestali Pahor in tedanja predsednika Avstrije in Hrvaške, Heinz Fischer in Ivo Josipović. Leto dni kasneje je bil v Logarski dolini sestanek Pahorja in Fischerja ter sedanje hrvaške predsednice Grabar-Kitarović, ki je lani v Varaždinu gostila srečanje s Pahorjem in Fischerjem.
KOMENTARJI (603)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.