Preglasno pobiranje smeti, zvonovi, vrtanje, preglasna glasba v lokalih, hrup s ceste ... Obeta se nam epidemija naglušnosti

Slovenija naj bi v kratkem dobila novo uredbo, ki ureja hrup v okolju. Kot trdijo strokovnjaki, se bodo z njo močno znižali standardi. Namesto da bi si priznali, da je hrupa pri nas veliko preveč, predvsem pa, da je pogosto dovoljen povsem nepotreben hrup, ki lahko škodi zdravju, bomo raje spremenili pravila igre, znižali standarde, problema ne bomo reševali, ampak se bomo delali, da ga ni.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Kar 180.000 prebivalcev Ljubljane in Maribora živi preobremenjenih s hrupom. Ob glavnih in regionalnih cestah v prehrupnem okolju, torej nad 60 ali 65 decibelov, živi 62.000 Slovencev - zgolj ob sedmih kilometrih ni preobremenjenih stavb. Ob avtocestah pa je kljub 133 kilometrom protihrupnih ograj 17.500 Slovencev prekomernemu hrupu izpostavljenih ponoči

Problematike hrupa se je lotila ekipa 24UR Inšpektor.  Številni sogovorniki pred kamero niso želeli nastopiti, saj se bojijo, kot trdijo, lobijev, ki so v ozadju sprememb. Po novem denimo ne bo treba več nadzirati cest, po katerih gre letno manj kot tri milijone vozil. To v praksi pomeni, da bo z eno spremembo odpadel nadzor nad 90 odstotki cest. Pritožbe tam ne bodo več mogoče. In če ni pritožb, ni ukrepov.

Seveda je treba omogočiti razvoj, gradnjo, promet, infrastrukturo, seveda je tudi jasno, da se v sodobnem svetu hrupu ne moremo izogniti, pa da je v urbanih središčih in ob cestah, gradbiščih hrupa več kot drugod ... A dejstvo je, da je veliko hrupa v Sloveniji povsem nepotrebnega, ob tem pa močno obremenjuje zdravje ljudi. Izjemno hrupno pobiranje smeti v mestnih središčih bi lahko rešili povsem drugače in manj glasno, kar dokazujejo tuja mesta. Prav tako je mogoče imeti izjemno obiskane gostinske lokale in pestro družabno življenje in turizem, tudi če iz desetih lokalov na istem trgu ne doni deset različnih in zato močno navitih glasb, zaradi katerih se gosti na kavi ne morejo niti pogovarjati. A to sta le dva primera. Vse o hrupu, kje se mu najbolj izpostavljeni in zakaj je prav, da to veste, izveste jutri v 24UR Inšpektor.

Zdravniki opozarjajo na posledice izpostavljenosti hrupu, preglasni glasbi, donenju zvonov ... Posledice na sluhu so običajno vidne po desetih ali 15 letih, obeta se epidemija naglušnosti, svarijo. Zato je prav, da slišite njihova opozorila. A pretiran hrup ne škoduje le sluhu, vpliva tudi na srčni tlak, na naše odnose, pretirano vznemirjenost, vpliva na nespečnost, nemir, vpliva na našo psiho ...

Hrup

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 166
TistoPravo 25.06.2017 11:11:40
POMEMBNO! Že na videz majhno zvišanje ravni zvoka (na primer za nekaj decibelov) pomeni bistve- no zvišanje energije zvoka, ki vpliva na sluh človeka. Hrup, katerega raven znaša 93 decibelov, ima dvakrat večjo moč zvoka od hrupa, katerega raven znaša 90 decibelov, in povzroči enako škodo glede sluha v polovico krajšem času izpostav­ljenosti. Pomembno je vedeti, da človeško uho razlike 3 dB ne zaznava tako kot merilni instrumenti. Človek šele povečanje ravni zvoka za 10 dB dojame kot 2­kratno povečanje glasnosti zvoka. Kot primer lahko navedemo, da ima običajen pogovor raven hrupa okoli 65 dB, kričanje pa navadno okoli 80 dB. Čeprav je razlika le 15 dB, je moč zvoka pri kričanju 30-krat večja. Če pa bi povečali raven hrupa za 20 dB, bi bila moč zvoka kar stokrat (100­krat) večja. ...tega nam pa nisorazložili v prispevku na tako iskren in pošten način?
Več komentarjev