Golobič doživel udarec v lastni stranki

Včeraj je izvršilni odbor upokojenske stranke DeSUS soglasno glasoval za to, da stranka izstopi iz koalicije. To mora potrditi še svet stranke, ki naj bi zasedal 6. maja. Predsednik stranke Karl Erjavec se strinja z večjim delom opozicije, da bi bile čim prej potrebne predčasne volitve. Tehnično je ta institut mogoče izpeljati v treh mesecih, a vse je odvisno od političnega dogovora med strankami sedanje koalicije.

Premier Borut Pahor je včeraj pred glasovanjem v stranki DeSUS poskušal Erjavca prepričati, da izvršilnemu odboru ne predlaga odhoda, a pri tem ni bil uspešen. Zato se je popoldne koalicija sestala na sicer rednem sestanku, na katerem pa so govorili o prihodnosti vlade brez DeSUS, pred vlado pa je zelo težka naloga – referendum o pokojninski reformi. Predsednik Zaresa Gregor Golobič je predlagal, da bi vlado rekonstruirali tako, da bi nemudoma z ministrskih položajev odstopila on in predsednica LDS Katarina Kresal, hkrati pa tudi premier Pahor.

S tem bi poskušali ljudi prepričati, da je pokojninska reforma najpomembnejša za Slovenijo in njeno gospodarstvo. V stranki Zares sicer še ne vedo, kdo bi lahko bil premier, vsekakor pa nekdo, ki bi ga kot največja koalicijska stranka imenovali socialdemokrati. Golobič je poudaril, da bi moral Pahor, če bi se z njegovim predlogom strinjal, čim prej imenovati novega mandatarja, ki bi nato zamenjal tudi manjše število ministrov.

Brez večjega posluha v SD in LDS

Oba predsednika preostalih dveh koalicijskih strank sta imela pomisleke glede tega predloga.

Pahor je dejal, da ne vidi razlogov za odstop, saj ima kot predsednik vlade posebno odgovornost za stabilnost države. Slovenija po njegovem mnenju v tem trenutku ni v politični krizi, pač pa v koalicijski. "Ljudje ne razumejo te razlike, ki pa je zelo pomembnal," pravi.

Do 6. junija se bodo tako "osredotočili na najbolj pomemben referendum". Kot je dejal, je stranka SD največja in enotna ter faktor stabilnosti v državi. Vsi ostali, ki imajo druge namene, jih imajo pravico uveljavljati, meni Pahor, SD pa mora skrbeti, da bodo njihovi volivci upravičeno zadovoljni z njihovim delom. To pa je po njegovih besedah reformna politika.

Zdaj se iz koalicijske krize, pravi Pahor, še vedno lahko izvlečejo. "Če pa bo referendum uspel, lahko z rekonstrukcijo vlade pripeljemo Slovenijo z reformno politiko do konca mandata," je dejal. V tem trenutku je po njegovem mnenju pomembno ohraniti mirne živce, sprejeti preudarne odločitve, ostati zvest reformam in vedeti, "da je usoda pokojninske reforma pomembna, ne za usodo te vlade, ampak države," je še dodal.

Vodja poslanske skupine Dušan Kumer je povedal, da so se na sestanku stranke dogovorili, da bodo v imenu odgovornosti do državljank in državljanov ostali pokončna reformna stranka do 6. junija, ko bo referendum o pokojninski reformi. Do takrat kot stranka ne bodo sodelovali pri nekaterih političnih idejah spreminjanja političnega zemljevida. "Po 6. juniju pa bo vse drugače," meni Kumer. Takrat bodo na razpolago za druge ideje, izid referenduma pa bo pokazal, za katero idejo so, je dejal. Ob tem je še poudaril, da vsi v SD podpirajo predsednika stranke Pahorja.

Predsednica LDS Katarina Kresal je poudarila, da še vedno vztraja pri stališču, da se je treba boriti do konca. "Nekoliko sem začudena nad stanjem slovenske politike, ko vsi samo še bežijo, nihče pa se več ni pripravljen boriti. V LDS se bomo borili za tisto, v kar verjamemo, za ideje, za katere smo delali zadnji dve leti. Pokojninska reforma je gotovo tak projekt," je povedala. "Če pa se izkaže, da nam ljudi ne uspe prepričati, potem ni več dileme in zadržkov," je še dodala "potem se bo treba umakniti in dati prostor drugemu, da opravi delo namesto nas". Pri tem ne izključuje niti predčasnih volitev ali iskanja novega mandatarja, spominja pa, da so vsi ti postopki zelo zahtevni, pogoj za spremembe pa je, da se zanje odločijo vsi, predvsem pa tudi najmočnejša koalicijska stranka.

V Zaresu po besedah generalnega sekretarja stranke Bogdana Biščka za zdaj ne razmišljajo o izstopu iz koalicije. "Vsaj do petka ne razmišljamo o ničemer. V petek, ko pričakujemo odgovor preostalih koalicijskih partneric na Golobičev predlog, pa bomo razmišljali, kako naprej," je dejal.

Če bo DeSUS res izstopil iz koalicije, bo imela ta v državnem zboru le še 42 poslancev. Poslanska skupina SD jih ima 28, Zares 9 in LDS 5. V primeru obstoja vlade bi bila torej ta manjšinska.

Opozicija želi predčasne volitve

SDS je vladi predlagal razpustitev parlamenta in tlakovanje poti za čimprejšnje predčasne volitve. Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša je vladi tudi ponudil glasove svojih poslancev za dosego tega cilja. Golobič to ocenjuje kot eno izmed možnosti, vendar pa se mu ne zdi najučinkovitejša, saj o razpustitvi parlamenta ne odločajo stranke in poslanske skupine, temveč "vsak poslanec in poslanka zase". V stranki Zares tudi ne izključujejo možnosti predčasnih volitev, vendar pa menijo, da bi bilo smiselno, da se pred tem spremenijo določene stvari v politiki. "Vlada bo sicer v četrtek sprejela predlog sprememb volilnega sistema," je dejal Golobič in ob tem poudaril, da bi bilo dobro povečati vpliv ljudi na to, "kdo sedi v parlamentu".

Predsednik SLS Radovan Žerjav pričakuje, da bo koalicija spoznala, da so predčasne volitve edina prava in racionalna rešitev za državo. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je prepričan, da se z izstopom DeSUS iz koalicije v DZ ne bo nič spremenilo, saj je DeSUS z vlado sodeloval le "sem ter tja".

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Franc Žnidaršič pa opozarja, da mora končno odločitev glede izstopa stranke DeSUS iz koalicije sprejeti še svet stranke.