'Prenehajte s političnimi prepucavanji in sprejmite boljše rešitve za poplavno varnost'

Na skupni seja odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor in odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prostor so člani odborov obravnavali problematiko zagotavljanja sistemskega urejanja protipoplavne varnosti. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan jih je pozval, naj prenehajo s "političnimi prepucavanji" in naj kot zakonodajalci sprejmejo boljše rešitve za poplavno varnost. "Dajte konstruktivne predloge, ste zakonodajalci, zakaj tega ne izpeljete? Pokažite interes, posvetujte se s stroko. Savinje že 24 let nismo uredili, mene je sram ob tem," je dejal.

Ob tem pa je izpostavil, da lahko kot poveljnik civilne zaščite le opozarja na probleme. "Če boste želeli stvari premakniti, vam bomo pomagali," je poudaril ter dodal, da je zakon o odpravi posledic naravnih nesreč skrpucalo in ga je treba čim prej popraviti.

PREBERITE ŠE: Deževje se bo predvidoma nadaljevalo do sobote zvečer. V stalni pripravljenosti je okoli 60.000 pripadnikov civilne zaščite in 100 pripadnikov SV.

Govorijo veliko, a rešitev je bore malo

Poslanci so sicer v razpravi predstavnike vlade opozarjali, da po vsakih poplavah na podobnih sejah govorijo o enakih težavah, rešitev pa da je bore malo.

Okoljska ministrica Irena Majcen je pojasnila, da je od 61 poplavnih območij za 31 območij narejen poplavni načrt. Poudarila je, da se protipoplavni ukrepi in investicije že izvajajo na območju Savinje in Drave, in sicer na območju Luč in Celja. Izpostavila pa je, da je treba za sistemske ukrepe zagotoviti finančna sredstva ter obravnavati vodotoke v celoti.

Zadnja ocena o škodi po poplavah v kmetijstvu kaže, da so vode poškodovale 21.000 hektarjev kmetijskih površin, je povedal kmetijski minister Dejan Židan. Stopnja škode je različna, najhuje je v vinogradih, kjer je prišlo do drsenja zemlje, kar pomeni, da so posledice nepopravljive. Velika škoda je tudi bučah, oljni ogrščici in koruzi.

Pobude ukrepov gredo po ministrovih besedah v tri smeri, in sicer v korigiranje izvajanja kmetijske politike pri okoljskih ukrepih, v omogočanje uveljavljanja višje sile ter v izplačilo akontacije neposrednih plačil.

"Sklepi in študije so premalo, za protipoplavno varnost bo treba angažirati velika sredstva. Letos se osnovno vzdrževanje vodotokov financira iz vodnega sklada, za kar je bilo namenjenih 17 milijonov evrov," je dejal Židan. Sam podpira poziv, da država ponovno pregleda načrt upravljanja z vodami. Zaveza države je, da do leta 2015 naredi nov načrt upravljanja z vodami.

Prvi mož Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik je opomnil, da pri načrtovanju objektov za protipoplavno zaščito ne smemo pozabiti na namakanje. "Povezati in izboljšati je treba tudi podatkovne baze, saj še vedno ni evidenc za možno plazenje. Predlagamo tudi možnost vključitve plazov v sisteme podpor," je dodal.

Župan občine Dobrova Polhov Gradec Franc Setnikar je prepričan, da je eden prvih pogojev reševanja poplavne varnosti takojšnje urejanje vodnih objektov, vodnih strug. "Službe, ki smo jih pred časom imeli za urejanje vodotokov, ni več. Za naš zadrževalnik, ki je tak problem, je zapisano, da bi uredil zgolj štiri odstotke vode, ki bi pritekla v Ljubljano," je dejal in dodal, da je sredstva, ki so jih že vložili v poplavno varnost, odneslo, ker zadev niso uredili, kot bi se moralo.