Prevajalec Berger in slikarka Krašovčeva prejemnika velike Prešernove nagrade

Prešernovi nagradi za življenjsko delo letos prejmeta prevajalec Aleš Berger ter slikarka Metka Krašovec. Nagrade Prešernovega sklada pa prejmeta skladateljica Nina Šenk, multinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač, pisateljica Mojca Kumerdej, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, stripar Tomaž Lavrič ter arhitekti iz Arhitekture Krušec.

Berger bo Prešernovo nagrado prejel za življenjski prevajalski opus. Kot piše v utemeljitvi, je njegov opus impozantno avtorsko delo: "Prevajalsko umetnost, ki se še zdaj včasih otepa bremena anonimnosti, je povzdignil na raven javne ustvarjalne geste, posebej z nekaterimi najzahtevnejšimi prevodi, ki jih zmore le avtentičen jezikovni umetnik".

Akademska slikarka in grafičarka Metka Krašovec pa bo nagrado prejela za izjemen in prepoznaven slikarski opus, ki je hkrati z njenim grafičnim in risarskim opusom "nepogrešljiva sestavina mozaika slovenske likovne umetnosti". "Je neusahljivo ustvarjalna umetnica, najpomembnejša slovenska sodobna umetnica, ki ji je slovenska likovna kritika namenila zgodovinsko mesto takoj za Ivano Kobilico," piše v utemeljitvi.

Člani Prešernovega sklada bodo letos podelili vseh šest malih Prešernovih nagrad. Prejmejo jih skladateljica Nina Šenk za skladateljsko delo v zadnjih dveh letih, klarinetist, multinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač za izjemen doprinos v preseganju meja med zvrstmi glasbe za koncertni cikel z Big bandom RTV Slovenija in Koncertni atelje in pisateljica Mojca Kumerdej za roman Kronosova žetev.

Nagrajeni bodo tudi skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar za glasbeno-scenski opus zadnjih dveh let, še posebej za uglasbitev Shakespearovih sonetov, stripar Tomaž Lavrič za stripovske objave minulih dveh let in izid trilogije Lomm in Tolpa mladega Ješue ter arhitekti Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Kurinčič iz Arhitekture Krušec.

Arhitekturni biro bo nagrado sklada prejel za arhitekturna dela minulih dveh let, za upravno stavbo in VIP paviljon Nogometne zveze Slovenije (2016), hišo na Golem (2015) in prenovo Linhartove dvorane Cankarjevega doma (2014).

Upravni odbor Prešernovega sklada od konca septembra zaseda v novi postavi, ki ji predseduje režiser in pisatelj Vinko Möderndorfer. Podpredsednica odbora je dramska in filmska igralka Milena Zupančič, sicer pa odbor šteje še 13 članov z različnih področij kulture. Minister za kulturo Tone Peršak je ob današnji naznanitvi nagrad pohvalil delo novega upravnega odbora, ki je v zelo kratkem času oblikovalo strokovne komisije, na podlagi presoje katerih je bil izoblikovan predlog za letošnje nagrajence. Dodal je, da je odbor prispeval tudi nekaj idej za predlog novega zakona o Prešernovi nagradi.

Möderndorfer je poimensko predstavil vse člane novega upravnega odbora, ki bodo "delovali v čast in slavo slovenske umetnosti". Dodal je, da so člane strokovnih komisij za nagrade izbrali že zelo hitro in sredi novembra prejeli njihove predloge. Prošnja odbora je bila zgolj, da vsaka od štirih komisij pošlje po dva predloga za nagrade, ker so si v odboru želeli, da bi na koncu po večini obveljala volja strokovnih komisij, je pojasnil predsednik.

Prešernove nagrade bodo že tradicionalno podelili 7. februarja na predvečer slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne. Po slovenskem pesniku Francetu Prešernu so poimenovana tudi največja slovenska priznanja v umetnosti. Avtorica proslave in podelitve nagrad bo režiserka Neda R. Bric. Proslavo je naslovila po Prešernovem verzu Pevcu zmeraj sreča laže.

Möderndorfer je povedal, da so Nedo R. Bric izbrali kot zelo inovativno režiserko, ki se poslužuje različnih odrskih govoric, tudi videa in filma, in se resno ukvarja z režiranjem proslav in prireditev. Lani je bilo okoli proslave nemalo polemik zaradi koncepta, ki si ga je izbral režiser Mare Bulc. Möderndorfer je v imenu upravnega odbora povedal, da ustvarjalci ne smejo pozabiti, čemu predstava služi, hkrati pa podpirajo idejo, da je proslava, sploh v času, ki ga živimo, tudi kritična do družbe.