Preverite, na katerih lokacijah bodo policisti merili hitrost

V ponedeljek se je začela 14-dnevna preventivna akcija za umirjanje hitrosti na naših cestah, v okviru katere policisti po vsej Sloveniji poostreno preverjajo, ali vozimo prehitro. Svoje aktivnosti bodo še posebej okrepili v sredo, ko bo – tako kot v večini evropskih držav – tudi v Sloveniji potekal maraton nadzora hitrosti, s katerim želijo voznike spodbuditi, da vozijo po predpisih.

Maraton nadzora hitrosti bo med 6. in 18. uro na 611 lokacijah po Sloveniji izvajalo 214 policistov, v okviru svojega rednega dela pa se bodo vključevali tudi drugi policisti.

V spodnji tabeli so zbrani podrobni podatki vseh lokacij – iščete lahko po policijskih upravah ali želeno lokacijo vtipkate v okence "search".

Spremeniti želijo navade voznikov

V Sloveniji bodo maraton nadzora hitrosti izvedli peto leto zapored, izkušnje iz preteklih let pa kažejo na to, da policisti ta dan ugotavljajo zelo malo prekoračitev hitrosti, kar je tudi glavni namen akcije. Hitrost prekorači okrog 3,5 odstotka voznikov, medtem ko ob izvajanju rednih kontrol ugotavljajo okoli 8 odstotkov prekoračitev.

"Ta podatek potrjuje osnovni namen nadzora, ki ni usmerjen v kaznovanje voznikov, temveč v spreminjanje njihovih vozniških navad. Vožnja v skladu s predpisi od voznikov zahteva, da spremljajo prometno signalizacijo in se ravnajo po omejitvah hitrosti, nikakor pa ni namen nadzora, da vozniki v pričakovanju kontrol vozijo nerazumno počasi in s tem ovirajo promet. Od voznikov torej pričakujemo, da poznajo omejitev hitrosti in da jih vseskozi spoštujejo, predvsem pa, da takšen vzorec vožnje obdržijo čim dlje po zaključku nadzora. Hkrati si želimo, da bi vozniki tudi spoznali, da za vožnjo v skladu z omejitvami potrebujejo minimalno več časa, da pridejo na cilj, kot če vozijo hitreje in bolj agresivno, s tem pa tudi bolj nevarno," pojasnjujejo na spletni strani Policije.

V maratonu nadzora hitrosti sodeluje že 26 držav

Ideja za maraton nadzora hitrosti se je pred šestimi leti porodila v Nemčiji in je bila po tem, ko so bile k podobnim aktivnostmi povabljene tudi ostale dražve članice TISPOL-a, dobro sprejeta. Letos bo tako maraton nadzora hitrosti istočasno potekal v kar 26 državah.

Lani je v maratonu nadzora hitrosti sodelovalo 23 držav in skupno 14.113 policistov. Meritve so potekale na skupno 12.876 lokacijah, policisti so kontrolirali 3.224.397 vozil, zaznali pa 257.639 prekrškov.

Neprilagojena hitrost je najpogostejši vzrok najhujših nesreč

Neprilagojena hitrost je glavni razlog za nastanek prometnih nesreč, v zadnjih petih letih je bila kriva za približno 18 odstotkov prometnih nesreč. Pri smrtnih prometnih nesrečah je ta delež še veliko večji – v zadnjih petih letih se giblje okrog 37 odstotkov. Lani je bil sicer delež nekoliko večji, in sicer 40 odstotkov, vendar je zaradi splošnega izboljšanja prometne varnosti (v obdobju petih let) zaradi hitrosti umrlo doslej najmanj ljudi – 37.

Z vidika povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč, ki so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti, izstopajo starostne skupine od 18 do 24 let in od 25 do 34 let, saj so več kot polovico prometnih nesreč povzročili udeleženci iz teh dveh starostnih skupin. Največ smrtnih nesreč se zgodi na cestah izven naselja, kar 34 odstotkov. Glede na urne intervale izstopajo obdobja med 11. in 12. uro in med 21. in 22. uro, v povprečju pa predvsem popoldanski in zgodnje večerni čas. Največ tovrstnih prometnih nesreč se zgodi med vikendom.

Višja, kot je hitrost, težja je posledica prometne nesreče

Hitrost kot dejavnik tveganja pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč ter številu hudo in smrtno poškodovanih. Zato je ena od nalog Policije zmanjševati povprečne hitrosti, kar bi posledično pomenilo manj mrtvih, hudo in lahko telesno poškodovanih v nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Hitrost je glavni dejavnik tveganja za voznike in potnike, še posebej pa za ranljivejše udeležence v prometu, kot so pešci, kolesarji in motoristi. Predvsem znotraj naselij že manjša kršitev omejitve hitrosti lahko ogroža varnost teh ranljivih skupin. Izven naselij, npr. na avtocestah, pa je problematična kombinacija hitre vožnje ter kratke varnostne razdalje med vozili.

Zaskrbljujoč je tudi podatek o alkoholiziranih voznikih, ki vozijo prehitro. Vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost sta pogosto skupaj prisotna pri prometnih nesrečah. V preteklem letu se je od 1.490 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, 532 nesreč zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti. Delež teh znaša 36 odstotkov in se v zadnjih letih minimalno povečuje.

Za lastno varnost lahko največ naredimo vozniki sami

Da bi bile naše ceste bolj varne, moramo za to poskrbeti predvsem vozniki sami. Dosledno moramo spoštovati cestnoprometne predpise ter ohranjati hitrost v dovoljenih mejah, kot to določajo prometna pravila. Z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje, tako razmeram na cesti, kot tudi lastnim vozniškim izkušnjam in sposobnostim, bi lahko obvarovali marsikatero življenje, saj stopnja poškodb narašča sorazmerno s hitrostjo, še opozarjajo policisti in voznike opozarjajo, da prilagodijo hitrost vožnje veljavnim omejitvam, pa tudi svojemu vozniškemu znanju in izkušnjam ter razmeram na cesti.