'Dobrososedstvo je najboljši začetek uspešne zunanje in varnostne politike naših držav'

Predsednik republike Borut Pahor je na kosilu na Brdu pri Kranju gostil dva od štirih predsednikov sosednjih držav – hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović in italijanskega predsednika Sergia Mattarello. Madžarski kolega Janos Ader naj bi obisk odpovedal zaradi neodložljivih državniških obveznosti, avstrijski predsednik Alexandr Van der Belln pa zaradi bolezni v družinskem krogu.

Kot je izpostavil Pahor v nagovoru pred slovesnim kosilom, je bilo srečanje "imeniten izgovor" za odprto in odkrito izmenjavo stališč glede najbolj važnih vprašanj, ki zadevajo naše države in medsebojne odnose. "Vselej sem bil zvest in bom zvest politiki dobrega sosedstva, v primarnem interesu nam je, da z dialogom po mirni poti potrpežljivo in vzajemno iščemo rešitve za probleme in se potem držimo teh dogovorov," je dejal.

Nadaljeval je, da politične probleme povzročijo ljudje in da jih ljudje lahko tudi rešijo. Po njegovem bi morali biti tisti, ki verjamejo v mir in sožitje, dolžni s svojim zgledom dokazati, da se vse probleme lahko reši mirno in za skupno dobro. "Dobro sosedstvo je najboljši začetek naše zunanje in varnostne politike," je dodal. Kosilo pa je po njegovem tudi priložnost, da se okrepi skupno evropsko prihodnost, ki "je najboljša obljuba za mirno prihodnosti naših otrok in vnukov".

Grabar-Kitarovićeva je na kosilu ob začetku drugega Pahorjevega mandata dejala, da se veseli nadaljnjega skupnega sodelovanja, "ki je najvišjega pomena za našo regijo in severovzhodno Evropo".

Po njenem dobre odnose med državama ne bi smelo zasenčiti nekaj odprtih vprašanj, med njimi tudi vprašanje meje, "ki se pojavlja na naslovnicah medijev". Kot je pojasnila, so za Hrvaško pomembni dobri sosedski odnosi. "Verjamem, da je vprašanje meje treba reševati na odprt in prijateljski način," je dejala.

Tudi Mattarella je spregovoril o mejah med državami. "Združuje nas Jadransko morje in v preteklosti smo mislili, da nas morje in meje ločujejo, a v resnici nas združujejo in to zavedanje je temelj Evropske unije in naše skupne evropske prihodnosti," je dejal.

Nadaljeval je, da je prihodnost EU v resnici proces, ki se ga je treba lotiti skupaj. Zato je po njegovem pomembno, da voditelji držav prikažejo prijateljstvo in evropski duh, ki je med njimi. Priznal je, da so skoraj vedno prisotne težave, ki jih je treba rešiti, "ampak evropski duh nam lahko v tem smislu pomaga".

Hrvaška predsednica je spregovorila tudi o prihodnosti držav Zahodnega Balkana in njihovi evropski perspektivi. Izpostavila je bolgarsko predsedovanje Svetu EU ter prihodnja, ki bi po njenem lahko dobro vplivala na približevanje Zahodnega Balkana Evropski uniji. Z njo se je strinjal tudi Mattarella, ki je poudaril, da sta Slovenija in Hrvaška pomembni državi, ki lahko pomagata pri evropski perspektivi Zahodnega Balkana.

Pahor pozdravil verjetno posredovanje Evropske komisije glede arbitraže

Po kosilu je Pahor za slovenske medije ocenil, da je neuradna odločitev Evropske komisije, da se aktivneje vključi v dosego dogovora o uveljavitvi arbitražne odločbe, med drugim prispevala k umiritvi napetosti na obeh straneh meje.

Dodal je, da je verjetno posredovanje Evropske komisije prispevalo tudi k zavedanju na obeh straneh, da je treba dialog nadaljevati. "Nenazadnje je Slovenija sedaj v položaju, ko ima odločbo arbitražnega sodišča in v tem smislu pričakujemo, da bo Evropska komisija Hrvaško pozvala, naj razume nastali položaj," je dejal.

Ponovil je, da smo z arbitražnim sporazumom dosegli dogovor, da se bosta obe strani držali določitve meje na kopnem in morju, kar pa bo seveda zahtevalo nekaj sestankov in potrpežljivih dialogov. "A vseeno se mi zdi, da sta konsenz v slovenski politiki glede tega vprašanja in vključitev Evropske komisije dobri popotnici v začetku tega leta za to, da bi v razumno kratkem času vendar lahko prišli do napredka," je povedal.

Pojasnil je, da je ta napredek trenutek, ko bo hrvaška stran na nek način poslala signal v Ljubljano in Bruselj, da je načeloma pripravljena sprejeti odločitev arbitražnega sodišča.