Ljubljana kot prestolnica vsakodnevno sprejme več kot 120.000 dnevnih migrantov z osebnimi avtomobili, saj po raziskavah sodeč, večina zaposlenih kot glavno prevozno sredstvo še vedno uporablja avtomobil. V raziskavi, ki so jo opravili na ljubljanski fakulteti za družbene vede, je 76 odstotkov anketiranih odgovorilo, da se na delo ali v šolo v avtu vozijo sami. V 18 odstotkih z avtom potujeta dva, 4 odstotke je takih, ki se vozijo v troje, drugih pa je le 2 odstotka. Število se je tako znatno povečalo tudi z izgradnjo avtocestnega omrežja, s tem pa se vse bolj veča tudi gneča ob prometnih konicah, posledično pa je večje tudi onesnaževanje.
Dane težave bi lahko po besedah strokovnjakov rešili ali vsaj omilili s povečano rabo sredstev javnega prevoza, a kaj ko se ljudje preredko odločijo zanj. "Potrebno je povečati zmogljivost in hitrost javnega prevoza na mestnih vpadnicah,“ so danes udeleženci srečanja, ki ga je v okviru projekta Mobilizacija za javni potniški promet organiziralo društvo Focus v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, predstavili nekatere ukrepe, s katerimi bi lahko tak prevoz postal bolj prijazen in priljubljen.
Najboljši prvi ukrep bi bila uvedba rumenih pasov na Dunajski cesti
Kot je znano, je med prvimi ukrepi za izboljšanje javnega prometa v Ljubljani načrtovana uvedba ločenih rumenih voznih pasov za javni potniški promet na glavni prometni osi Dunajska–Slovenska–Barjanska cesta. Ti so že izvedeni na Slovenski in Barjanski cesti, zdaj pa je v načrtu tudi ureditev na Dunajski cesti. Jure Dolenc iz podjetja Studio City, ki je pripravilo in proučilo prometni model, je ob tem dejal, da je za Ljubljano najcenejša in nasploh najboljša uvedba rumenih pasov, ki ne predvideva dodatnih gradbenih del. Na tem najbolj obremenjenem delu bi obstoječo ureditev spremenili v cesto s šestimi pasovi, in sicer tudi tako, da bi do križišča Linhartove z Dunajsko cesto pas, ki je trenutno namenjen parkiranju, spremenili v rumeni pas. Vozni pas severno od Linhartove ceste bi odvzeli osebnim vozilom in ga uredili kot rezerviranega za javni potniški promet. Kot so izračunali, bi takšna ureditev stala slabega pol milijona evrov, kar je za odsek, ki je dolg 2,5 kilometra, relativno malo. Kot je še pojasnil v svoji predstavitvi, bi z uvedbo rumenih pasov zmanjšali predvsem povprečni potovalni čas avtobusov. V 2,5 kilometra dolgem odseku bi v največji prometni konici od obvoznice do Bavarskega dvora povprečen potovalni čas avtobusov zmanjšali za osem minut in tako prihranili čas potnikov ter seveda tudi zmanjšali stroške.
Preverili so tudi druge možnosti, med drugim tudi to, da bi rumene pasove uvedli brez kakršne koli širitve in posegov v infrastrukturo, še ena opcija pa predvideva izgradnjo šestpasovne ceste od obvoznice do središča mesta. Prva rešitev bi sicer pospešila javni prevoz, a ob tem povzročila prevelike prometne zastoje, druga možnost pa je bojda v nasprotju s prometno politiko, saj bi z razširitvijo mestnih vpadnic hkrati povečali promet v središču mesta.
Matjaž Uršič z ljubljanske fakultete za družbene vede je ob tem predstavil tudi rezultate ankete o spreminjanju prometne ureditve v ljubljanski regiji. Podatki, ki so jih pridobili med letoma 2008 in 2009 kažejo, da 47 odstotkov anketiranih brezpogojno podpira uvedbo rumenih pasov tudi na delu Dunajske ceste, 36 odstotkov pa bi jih ukrep podprlo le, če rumeni vozni pas ne bo vplival na pretočnost avtomobilskega prometa. Po starostni strukturi so uvajanju rumenega voznega pasu najbolj naklonjeni mladi, anketiranci, stari od 36 do 45 let, pa spreminjanju prometne ureditve niso tako naklonjeni. Rezultati, ki jih je predstavil Uršič, so med drugim tudi pokazali, da so Ljubljančani in Ljubljančanke močno vpeti v "avtomobiličnost“.
LPP s številnimi ukrepi za izboljšanje javnega potniškega prometa
Jošt Šmajdek iz Ljubljanskega potniškega prometa je dodal, da tudi oni že izvajajo ali pa nameravajo izvajati nekatere ukrepe, s katerimi bi izboljšali javni promet. Kot je izpostavil, je bil eden od tovrstnih ukrepov mestna kartica Urbana, preko katere beležijo do 200 tisoč potnikov dnevno. Pomembna pridobitev je tudi možnost plačevanja preko telefona. "Imamo že okoli 4.500 plačil voznine z mobilnim telefonom dnevno,“ je pojasnil. Vsekakor je po njegovih besedah pomembno, da se omogoči večjo pretočnost infrastrukture, da se organizira postajališča na cestišču ter da se zagotovi vstop na avtobus in plačevanje tako pri sprednjih kot tudi pri zadnjih vratih. Še ena od novosti je projekt Bike Intermodal, po katerem je mogoče na avtobus ali vlak vzeti zložljivo kolo. Šmajdek je izpostavil tudi povezovanje s predmestji oziroma širjenje integriranih linij ter plačevanje voznine glede na območja. "Uvedli bomo tudi nove vrste vozovnic,“ je še dejal in razložil, da bodo omogočili prenosne občanske vozovnice s plačilom na trajnik, želijo pa si tudi sodelovanja s podjetji, ki bi svojim zaposlenim namesto nadomestila za prevoz kupila vozovnice. Te bi imele ugodnejše cene, bile bi prenosne, veljale pa bi tudi čez vikend, tako da bi jih lahko zaposleni in njihovi bližnji koristili praktično kadar koli.
KOMENTARJI (110)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.