Državni zbor je začel kar štiridnevno izredno sejo. Na dnevnem redu je obravnava sprememb proračuna za leto 2014 ter proračuna za leto 2015, sprejeti pa namerava tudi zakon o davku na nepremičnine. Z odločanjem o proračunu se bodo poslanci izrekli tudi o zaupnici premierki Alenki Bratušek. Ta je zaupnico vezala na sprejetje predloga sprememb proračuna za leto 2014 v celoti.
"Proračun je najpomembnejši dokument vsake države, zato sem se odločila, da zaupnico, ki sem jo obljubila na začetku mandata, vežem na njegovo sprejetje," je pojasnila Bratuškova. Ob tem je izrazila pričakovanje, da bo zaupnica izglasovana, "saj si Slovenija zasluži stabilno vlado, ki bo državo peljala naprej".
"Z davki se državljani počutijo varne"
Kakšna bi bila Slovenija čez sedem let, če bi znali strniti vrste in vsi delati za isti cilj, se je spraševala Bratuškova. Naša finančna perspektiva se začne s tem proračunom, je poudarila premierka in opozorila, da se ta teden sprejema odločitev o prihodnosti Slovenk in Slovencev. "Vsaka davčna sprememba predstavlja korak k pravičnejši obremenitvi. Z davki omogočamo, da se državljani počutijo varne. S pošteno razporejenimi davki gradimo občutek, da skupaj zmoremo več, ne pa da drug drugemu jemljemo," je dejala premierka.
Glede proračuna je dejala, da so odločitve težke in da se na vladi vedno vprašajo, kaj bodo pomenile za konkretne ljudi. "Prepričana sem, da proračun, ki je pred vami, najmanj posega v socialni status ljudi," pravi premierka in dodaja, da s predlaganim proračunom delajo v pravični smeri.
Premierka znova poudarila, da trojke ne bo!
V prvih sedmih mesecih smo naredili vse, kar je bilo v naših močeh, pravi Bratuškova in poudarja, da Evropa vedno bolj zaupa, da bomo res zmogli sami. Prav tako je dejala: "Tistim, ki kličete trojko, sporočam, da trojke ne bo, ker znamo sami priti do cilja! Zmogli bomo."
Zavrnila očitke, da vlada zgolj dviguje davke
Med drugim je zavrnila nekatere očitke, da zna ta vlada samo dvigovati davke, nič pa ne stori za gospodarsko rast oz. jo z davčnimi obremenitvami še znižuje. To dokazljivo ne drži, je dejala in dodala, da je večina doslej sprejetih ukrepov tako ali drugače povezana s spodbujanjem gospodarske rasti.
Bratuškova je dejala, da se je padanje gospodarske aktivnosti upočasnilo, zmanjšalo se je tudi število brezposelnih, pa čeprav je še vedno previsoko. V času od prevzema mandata se je število javnih uslužbencev zmanjšalo za 0,8 odstotka. Cilj je bil zmanjšanje za cel odstotek, a tudi tega bodo dosegli, je zatrdila.
"Razvoja nismo žrtvovali dolgovom, investicije niso upočasnjene, pri reševanju bank čakamo le še na rezultate stresnih testov," je delo vlade v času od prevzema mandata spomladi povzela Bratuškova. To je tudi prva vlada, ki se je resno lotila problema sive ekonomije, je dodala in ocenila, da so "naredili več, kot je bilo v naših močeh, in več, kot so mnogi pričakovali od nas".
Zakaj nepremičninski in ne krizni davek?
Uvedba kriznega davka kot alternativa davku na nepremičnine bi bila slaba odločitev, poudarja premierka. "Zavedam se, da bo nepremičninski davek, kot tudi vsak drugi davek, prizadel ljudi," pravi Bratuškova in dodaja, da so do zdaj nekateri plačevali veliko, nekateri pa nič. Opozarja, da bo uvedba nepremičninskega davka veliko bolj pravično obremenila ljudi. "Tisti, ki nimajo nepremičnine, davka ne bodo plačevali. Tisti, ki jo imajo, bodo pač morali državi dati več," pravi Bratuškova in dodaja, da bodo le tako lahko zagotovili brezplačno šolanje, izplačali otroške dodatke, štipendije, porodniška nadomestila in pokojnine.
Glede davka na nepremičnine je premierka postregla z nekaj izračuni. Tako je dejala, da je povprečna nepremičnina v Sloveniji (nekaj več kot 68 kvadratnih metrov) v povprečju vredna 78.000 evrov. Povprečni davek bo tako znašal 93,6 evra letno ali 7,8 evrov mesečno. Pri tem je opozorila, da je bilo dosedanje nadomestilo (NUSZ) za takšno stanovanje 57 evrov letno ali 4,8 evra mesečno. Povprečna družina bo tako plačala 3 evre več na mesec kot zdaj, pravi Bratuškova in opozarja, da bi bil krizni davek slaba alternativa, saj bi pomenil kar 10-krat večjo obremenitev za povprečnega državljana.
Čufer: Ključna je politična stabilnost
Finančni minister Uroš Čufer je ob predstavitvi proračunov za prihodnji leti med prednostnimi nalogami, ki bodo zagotovile vzdržno rast, izpostavil očiščenje bilanc bank, ki jim mora slediti razdolžitev podjetij, upravljanje državnih podjetij s privatizacijo ter fiskalno konsolidacijo. Slednjo bo mogoče doseči z obravnavanimi proračunskimi dokumenti in spremljajočim zakonom o davku na nepremičnine. Pri uresničevanju teh ciljev pa je ključna politična stabilnost, je poudaril.
Tanko: Tako revne predstavitve proračuna še ni bilo
Opozicija je do predlogov proračunov kritična. Predsednika poslanke skupine SDS Jožeta Tanka je ujezila uvodna predstavitev premierke ter finančnega ministra. "Tako revne predstavitve proračuna v tem DZ še nismo imeli. To so parole, floskule, nič pa o vsebini proračuna in proračunskih politik," je bil kritičen Tanko, ki je dodal, da od Bratuškove in Čufarja nismo nič izvedeli, kakšne posledice bodo imeli ti ukrepi.
V zagovor proračunu je stopil predsednik poslanske skupine SD Matjaž Han. Opozoril je, da so s predlogi želeli konsolidirati javne finance, pri tem pa ne žrtvovati socialnih programov, kot so zdravstvo, šolstvo in politika aktivnega zaposlovanja.
Proračun zasleduje cilj zmanjšanja primanjkljaja pod tri odstotke BDP
Vlada s proračunom zasleduje cilj konsolidacije javnih financ. Presežek odhodkov nad prihodki, ki je za letos dovoljen v višini 1,5 milijarde evrov, naj bi se prihodnje leto znižal na eno milijardo evrov in v letu 2015 na 859 milijonov evrov. Že prihodnje leto naj bi se tako primanjkljaj znižal pod tri odstotke BDP: znašal bo 2,9 odstotka BDP in v naslednjem letu 2,4 odstotka BDP.
Zmanjšanje primanjkljaja se bo doseglo predvsem s povečanjem davčnih prihodkov, tudi zaradi okrepljenega spopada s sivo ekonomijo. Vlada je letos že zvišala DDV, nekaj več denarja si obeta tudi zaradi že sprejetih sprememb pri davku od dohodkov pravnih oseb ter dohodnini, ki bodo začele veljati z letom 2014. Januarja bo uveden tudi davek na nepremičnine, zatem pa vlada obljublja, da ne bo več predlagala novih davkov.
S predlogom proračuna je tesno povezan predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015, ki daje vladi pooblastila glede upravljanja proračuna in zadolževanja ter ureja namenske prihodke in odhodke. Tudi tokrat vsebuje ukrepe za zmanjšanje javne porabe: med drugim se znižuje sofinanciranje investicij občinam, odpravlja se valorizacija pokojnin in socialnih transferjev ter določa obveznost zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju.
Koalicija podpira proračun in zaupa premierki, opozicija kritična
Za potrditev proračuna in v tem primeru tudi za zaupnico je potrebna navadna večina glasov. To večino Bratuškovi zagotavljajo koalicijske stranke, ki podpirajo proračun. V Pozitivni Sloveniji (PS) so prepričani, da bodo s proračunom "uspeli prepričati finančne trge, da delajo prav, in si tako povrnili zaupanje".
Opozicija je do proračuna ostra. V SDS so ponovili, da proračunu odločno nasprotujejo, ker je ta po njihovem mnenju nerealen, nerazvojno naravnan, neuravnotežen in je "rezultat kreativnega računovodstva".
Poslanec SDS Andrej Šircelj je dodal, da vse napovedi kažejo, da se bodo razmere še poslabšale. "Niti ne vemo, ali smo že na dnu krize," je dejal Šircelj in opozoril, da slovenska vlada ne ve, po kakšni meri se bomo morali zadolževati in kakšna bo bančna luknja oziroma bančni krater.
Po njegovi oceni je "proračun nerealen, v njem pa ni vseh odhodkov, ki bodo dejansko morali biti izplačani". Skratka, Šircelj meni, da "v proračunu ni vizije in strategije, temelji pa le na zadolževanju in dodatnem obdavčevanju."
Proračun za leto 2014 po besedah predsednika SLS Franca Bogoviča ne vključuje ne strukturnih reform ne zniževanja javne porabe in je za poslance SLS nesprejemljiv. Opozoril je, da temelji na nerealnih osnovah in predvideva nove davke, medtem pa v njem manjkajo stroški za sanacijo bank, odškodnine izbrisanim, plače javnih uslužbencev itd.
Proti bodo glasovali tudi poslanci NSi. Vodja poslanske skupine Matej Tonin poudarja, da z zviševanjem davkov Slovenija ne more izplavati iz krize. Proračun tako po njegovem mnenju Slovenijo pelje v pogubo in ne k izhodu iz krize.
Virant: Z zviševanjem davkov je konec!
Premierka je po govoru pred poslanci odšla še na sestanek k poslanski skupini DL in vodstvu te stranke izrecno zagotovila, da je z dvigovanjem davkov in uvajanjem novih konec. To je po sestanku novinarjem pojasnil prvak DL Gregor Virant. O morebitni rekonstrukciji vlade se po njegovih besedah niso pogovarjali, je pa premierki povedal, da DL svojih ministrov ne da.
Virant je zatrdil, da je nepremičninski davek zadnji, ki ga ta koalicija uvaja. Zagotovilo premierke o nezviševanju davkov velja do konca mandata te vladne koalicije, kar pomeni, da bodo proračun uravnoteževali z ukrepi na odhodkovni strani proračuna. Za kakšen morebiten nov davek ali dodatno poviševanje davkov, pa DL ne bo več prispeval svojih glasov, je bil jasen Virant.
Ob tem je priznal, da so ravno davki tisto, kar DL v proračunu, ki ga danes obravnava DZ, boli. "DL bi proračun raje kot z dvigovanjem davkov uravnoteževal na izdatkovni strani," je ponovil in dodal, da so pri tem morali sprejemati kompromise.
Namigovanja o morebitni rekonstrukciji vlade
Pričakovati je, da si bo Bratuškova z izglasovano zaupnico (ta ni vprašljiva, saj ima večino v DZ) utrdila položaj v vladi. Nekateri mediji pa so v minulih tednih poročali tudi o tem, da se utegne po zaupnici in morebitnih slabših signalih o finančnem stanju v Sloveniji zgoditi rekonstrukcija vlade. Še največkrat se omenja minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik, nazadnje tudi zaradi sredstev, ki jih je na razpisu od ministrstva prejelo podjetje Emo Orodjarna, v katerem je solastnik.
KOMENTARJI (2336)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.