Ne morejo se igrati s čustvi Slovencev

Na vrhu Triglava danes predstavniki civilne iniciative Prijatelji Triglava protestirali, saj se ne strinjajo s prestavitvijo Aljaževega stolpa v muzej.  Na protestu  je bilo prisotnih "preko sto ljudi, ki so prišli s tem namenom, in še vsaj toliko rednih obiskovalcev", je dejal predstavnik iniciative Igor Zlodej. Kot je poudaril, "stolp mora ostati gor, to sploh ni dilema".

Na protestu so izrazili svoje nasprotovanje proti prestavitvi stolpa, ki je "simbol slovenstva" v Slovenski planinski muzej, kar je predlagala Planinska zveza Slovenije (PZS), vsi pa so se "lahko prepričali, da je Aljažev stolp v dobrem stanju, da ni tako slab, kot se govori", je poudaril Zlodej.

Na vprašanje, ali bo protest zalegel in bo spomenik ostal na vrhu najvišje slovenske gore, je Zlodej odgovoril: "Če so kolikor toliko razumni ljudje v PZS in v gradbenem odboru za planinski muzej, potem bodo morali ugotoviti, da Alježev stolp sodi edino na Triglav in nikamor drugam." "Ne morejo se igrati s temi stvarmi, to je tako, kot da bi se igral s čustvi Slovencev," meni predstavnik civilne iniciative Prijatelji Triglava.

Protestnike je pri njihovih zahtevah podprl tudi prvak opozicije Janez Janša. Ob koncu tradicionalnega tabora SDS v Lepeni se je namreč na vrh Triglava povzpel skupaj s soprogo Urško in številnimi strankarskimi kolegi. Kot je povedal, je to ideja, ki razdvaja, ''tudi tiste, ki hodimo v gore.'' ''V slovenskih gorah je dovolj prostora za vse, za različne barve zastav in Aljažev stolp je tukaj postavljen zato, da stoji tukaj in pozdravi tiste, ki se potrudijo in pridejo na vrh Triglava.''

Pobudo, da bi stolp, če bi se izkazala potreba po tem, prestavili v muzej, je pred časom podala Planinska zveza Slovenije (PZS). V PZS namreč menijo, da je spomenik načel zob časa in da bi ga bilo zato smiselno umakniti, namesto njega pa postaviti njegovo repliko.

V nasprotno pa so prepričani Prijatelji Triglava. Po besedah njenega predstavnika Igorja Zlodeja je spomenik v zelo dobrem stanju, zato premestitev po njihovem ni potrebna. V premestitvi bi šlo lahko po njihovem tudi za komercialni interes PZS in Slovenskega planinskega muzeja, ki ga namerava zveza prihodnje leto odpreti v Mojstrani.

Simbol slovenstva

Stolp na Triglavu je leta 1895, potem ko je za pet goldinarjev poprej kupil vrh Triglava in Kredarico, postavil takratni župnik na Dovjem Jakob Aljaž. Stolp je imel štiri manjša okna, visok je bil 1,90 metra, v premeru pa je meril 1,25 metra. Narejen je iz debele pocinkane pločevine, prvega pa je izdelal Anton Belec. Postavljen je na betonske temelje in ozemljen s strelovodom.

9. septembra 1999 je bil z odlokom države razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, v odloku pa je zapisano: "Aljažev stolp je simbol, ki označuje najvišjo točko slovenskega ozemlja, vrh 2864 metrov visokega Triglava. Valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu je bila postavljena kot mejnik, ki je označil slovensko lastnino vrha slovenske gore. Celota je izjemen krajinski motiv, nenadomestljiv simbol Slovenije."