Ali zakon res uvaja šolnine? Protestniki pravijo 'da', država vztraja pri 'ne'

Organizatorji protesta v Ljubljani opozarjajo, da novi zakon o visokem šolstvu uvaja šolnine, a na ministrstvu za izobraževanje vztrajajo, da to ne drži. Kako to, da isti zakon nasprotni strani dojemata povsem drugače?

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Protest proti šolninam - 17

(Foto: Damjan Žibert)

Zaradi predloga novega zakonu o visokem šolstvu (ZViS-1) so se študentje in njihovi podporniki odpravili na ulice. V Ljubljani je namreč potekal protest. V Študentskem društvu Iskra in Iniciativi za demokratični socializem pravijo, da zakon uvaja šolnine na rednem študiju in poglablja komercializacijo univerz.

Po njihovem mnenju predlog novega visokošolskega zakona uvaja šolnine na rednem študiju, povečuje obremenitve zaposlenih in poglablja komercializacijo javnih univerz. Uvedba šolnin bo, kot menijo v Iskri, povzročila razmah plačljivega rednega študija na 1. in 2. stopnji v kar največji možni meri, tako bo pod novim zakonom "črpanje" denarja od študentov in njihovih družin bistveno olajšano.

Ministrstvo: redni študij ostaja brezplačen

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport vztrajajo, da gre za zavajanje in da zakon nikakor ne uvaja šolnin. Državni sekretar na ministrstvu Mirko Pečarič je med včerajšnjo predstavitvijo novega predloga zakona o visokem šolstvu poudaril, da zakon prvič do sedaj uvaja določilo, da bo vsak državljan imel možnost do brezplačnega visokošolskega študija kadarkoli v življenju. "Študij ostaja brezplačen, absolutno," zatrjuje Pečarič in dodaja: "Zastavili smo si vprašanje, ali smo za to, da nekdo, ki študira, večkrat ponavlja, se prepisuje, je fiktivni študent, je tako imenovani večni študent? Če nismo za to, nam ostane druga možnost, in sicer enkrat v življenju za kogarkoli in kadarkoli brezplačen študij, seveda pod pogojem, da redno izpolnjuje svoje obveznosti ob absolventskem stažu in ob opravičenih razlogih, zaradi katerih lahko tudi ponavlja." Pečarič pojasnjuje, da so določili tudi, kaj je s tistimi, ki so to svojo pravico že izrabili, pa niso prišli do diplome. "Tudi za te ustava pravzaprav zahteva, da država omogoča pridobitev izobrazbe, a na račun njih samih, saj sami nosijo odgovornost, da niso dokončali študija v predvidenem roku," je bil jasen Pečarič. Izpostavil je poglavitne prednosti glede financiranja in prednosti za visokošolske zavode ter večkrat poudaril, da redni študij ostaja brezplačen.

Protest študentov proti šolninam

Študentje so prepričani, da predlog zakona uvaja šolnine. (Foto: Blaž Garbajs)

Bassanese: To ni protest, pač pa politični shod

Predsednik Zveze študentskih klubov Slovenije (Škis) Jaka Bassanese je dejal, da današnjih protestov v Škis ne podpirajo. Po njegovem mnenju je trditev organizatorjev protesta, da zakon uvaja plačljivo šolstvo in komercializacijo visokošolstva populistična izjava, ki ima čisto nek drug namen v ozadju. "Gre za politični shod, za katerim se skrivajo določene politične skupine," opozarja Bassanese, ki je prepričan, da nekdo izrablja študente za doseganje političnih ciljev. Kdo so ti, ki izrabljajo študente, Bassanese ni razkril, je pa dejal, da se ve, kdo podpira današnje proteste.

Vodja študentske Iskre pojasnjuje, zakaj je zakon sporen

Jaša Lategano

Predstavnik študentske Iskre Jaša Lategano. (Foto: POP TV)

Predstavnik Iskre Jaša Lategano na vprašanje, kje vidijo v novem zakonu šolnine, odgovarja, da predlog novega zakona zabriše mejo med rednim in izrednim študijem, s čimer zabriše tudi mejo med brezplačnim in plačljivim. Opozarja, da se bo po novem izredni študij imenoval delni študij, ki pa bo predvideval manjšo količino obveznosti letno. Kot pravi Lategano, je delni študij po novem zakonu lahko plačljiv ali brezplačen, v vsakem primeru pa ni primeren za študij ob delu, ker ne predvideva ločenih predavanj ob terminih, ki bi veliki večini zaposlenih ustrezali. Opozarja še, da se šolnine širijo še na trenutni redni študij. "ZviS-1 uvaja plačljiv polni študij, za katerega ni nobene smiselne utemeljitve, razen prenosa bremena financiranja iz države na ramena študentov in njihovih družin," pravi Lategano, ki je prepričan, da zakon s tem, ko uvaja šolnine na rednem študiju, krpanje finančnih lukenj olajša in posredno tudi spodbuja. "Izredni študij kljub vsemu zahteva dodatno rabo infrastrukture in opreme ter seveda dodatno plačano pedagoško obveznost profesorja. Bistveno laže je na javno predavanje priključiti še študente, ki plačujejo šolnine, profesorju pa zagotoviti simbolno doplačilo, ali pa še tega ne," še pojasnjuje Lategano in opozarja, da v 148. členu zakona piše, da lahko ministrstvo omeji krčenje brezplačnih mest, če fakulteta ne izkaže utemeljenega razloga za to. Utemeljen razlog ni definiran, pravi Lategano.

Diploma

Uvedba šolnin bo, kot menijo v Iskri, povzročila razmah plačljivega rednega študija na 1. in 2. stopnji v kar največji možni meri. (Foto: Thinkstock)

Glede obremenjevanja zaposlenih, ki ga prinaša nov zakon, Lategano opozarja, da 99. člen zakona zapoveduje, da novo zaposlovanje na fakultetah ni dovoljeno, če je prazno delovno mesto mogoče zasesti tako, da se obstoječe kadre na posameznem oddelku še dodatno obremeni. Po njegovem, pa je bistveno bolj problematičen 106. člen, po katerem se bo zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti, možnosti in način plačila pedagogov ter načine izvajanja plačljivega študija uredilo z istimi merili. Za primer Lategano navaja Univerzo v Mariboru, kjer so v merilih določili, da je ena ura pedagoške obveznosti v primeru manjših skupin študentov vredna manj kot pri večjih skupinah. "Torej, če imaš na primer 20 študentov v skupini, je tvoja neposredna pedagoška obveznost 10 ur na teden, če jih imaš 19 pa je ena ura vredna 0.6 ur pedagoške obveznosti, in imaš zaradi tega v praksi 17 ur na teden. To je seveda nezakonito in so bile na UM že številne tožbe, sedaj pa poskušajo ta mehanizem preprosto uzakoniti."

Na vprašanje, ali jih v društvu bolj skrbi za pravice profesorjev kot študentov, Lategano odgovarja, "da boj za kakovostno in dostopno visoko šolstvo ni boj, ki bi ga ločeno bili za študente ali za profesorje. To je univerzalen cilj in kot tak tudi vključuje obe na prvi pogled ločeni skupini v akademskem prostoru. Šolstvo je namreč lahko kakovostno zgolj z dovolj ustrezno plačanimi in ne preobremenjenimi profesorji, ki poučujejo študente, ki jim ob študiju ni potrebno zaradi šolnin delati in se lahko popolnoma posvetijo svoji primarni dejavnosti - študiju."

Stop šolninam

Ministrstvo zatrjuje, da nov predlog zakona o visokem šolstvu ne uvaja šolnin za redni študij, uvaja pa kar nekaj terminoloških novosti, ki pa bistveno ne spreminjajo ureditve neplačljivega in plačljivega študija. (Foto: POP TV)

Ker so vedno glasnejši očitki, da ne gre za študentski protest, pač pa politični shod, smo Lategana povprašali tudi o tem, ali je Iskra politična organizacija, ki deluje pod pretvezo študentskega društva? "Iskra je za razliko od ostalih organizacij, ki delujejo na študentskem področju, v osnovi politična organizacija. Ravno v nepolitičnosti vidimo pomanjkljivosti obstoječih struktur, ki zastopajo študentstvo, med katerimi je potrebno še posebej izpostaviti ŠOS in njene podsisteme," odgovarja Lategano in dodaja, da vidi problem v tem, da so študentje izključeni iz politike, čeprav se na dnevni ravni sprejemajo politične odločitve, ki se najbolj tičejo prav njih. "Boj za brezplačno javno šolstvo je vendar političen cilj in zanj se je nemogoče boriti izven polja politike," dodaja Lategano.

_____________________________________________________________________

Nekaj (predvsem terminoloških) novosti:

Redni študij se bo po spremembi zakona imenoval polni, izredni pa plačljivi. Polni študij ostaja brezplačen, še vedno pa bo lahko študent enkrat ponavljal letnik, se enkrat med študijem prepisal, ostaja pa tudi leto absolventskega staža. Ko bo vse te možnosti izkoristil, bo moral plačati. S tem želijo preprečiti tako imenovane večne študente, ki staž z vsemi ugodnostmi le izkoriščajo.

Nekaj novosti bo veljalo za izredni študij, predvsem za fakultete in njihova razpisana mesta. Če je imela sedaj fakulteta 100 mest za redni študij in 200 za izredni študij, potem bo po novem zakonu še vedno ohranila 100 mest za polni študij, medtem ko bo za plačljiv študij lahko ponudila le 40 mest. A vse dokler mesta na brezplačnem študiju ne bodo zapolnjena, šole zaračunavati ne bodo smele.

Obstaja še tretja možnost študija – delni študij, ki pa je v celoti namenjen tistim, ki delajo in bi radi študirali ob delu. Ta bo plačljiv, izjemoma pa bo brezplačen za tri kategorije študentov – profesionalne športnike, študente starše in študente s posebnimi potrebami.

_____________________________________________________________________

Minister Pikalo napoveduje boj zoper visokošolske tajkune

Predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Žiga Schmidt je dejal, da je zakon korak v pravo smer. Na ŠOS pozdravljajo najnovejšo različico, saj po njihovem prepričanju še vedno ohranja brezplačnost rednega študija. ŠOS smatra proteste kot skrajno sredstvo, če socialni dialog ne uspe. Ker pa se v zakonu ohranja brezplačno visoko šolstvo na rednem študiju, Schmidt ne vidi potrebe po protestih.

Kako to, da je takšen razkorak med tem, kar zatrjuje ministrstvo in tem, kar zatrjujejo v Iskri in v Iniciativi. Na ministrstvu poudarjajo, da se vsi borijo za isto – za brezplačen redni študij na 1. in 2. stopnji in proti privatizaciji šolstva. Prav tako opozarjajo, da je bilo na zakon doslej precej kritik, pa tudi konstruktivnih predlogov, ki so jih upoštevali. Končni predlog zakona je še v pripravi, k sodelovanju pa so še naprej povabljeni vsi, ki jih zadeva zakon, je včeraj poudaril minister za šolstvo Jernej Pikalo. "Gre za dialog, ki ga želimo peljati čim bolj konstruktivno," pravi minister in dodaja, da bodo vsem "visokošolskim tajkunom, ki sedaj izkoriščajo študente, zato da si polnijo lastne žepe, omejili oziroma pristrigli peruti".

Prednost bo imel redni študij, kar ni po godu zasebnikom

Na ministrstvu opozarjajo, da bodo morale fakultete na vseh programih najprej zasesti brezplačna vpisna mesta, šele nato bodo lahko vpisovala na plačljive študije. Prav tako zakon uvaja, da bodo morale fakultete ponuditi več rednih vpisnih mest, kot mest za izredni študij, ki se po novem imenuje plačljiv. Glede deleža teh mest še niso enotni, se pa govori o 40 odstotkih, kar pomeni, da bi fakulteta v primeru, da ima 100 rednih mest, lahko imela 40 plačljivih vpisnih mest. Prav tako se zaostruje podeljevanje akreditacij zasebnim visokošolskim zavodom in uvaja pogoj, da bodo morale zasebne fakultete tretjino profesorjev zaposliti.

Na ministrstvu opozarjajo, da opozicija, zlasti stranka SDS, predlogu zakona očita, da daje ves monopol javnemu šolstvu in preprečuje kakršnokoli iniciativo na področju zasebnega šolstva. Te očitke na ministrstvu zavračajo.

Visokošolski učitelji v bran svojim zaposlitvam, tudi s stavko

Današnje proteste podpira tudi Visokošolski sindikat Slovenije, ki opozarja na omejevanje pravic zaposlenih in zmanjševanje fonda rednih delovnih mest. Navajajo, da zakon namesto usklajevanja delovnih mest z nazivi odpira nove negotovosti glede napredovanja v naziv znotraj delovnega mesta, saj uvaja razlikovanje med volitvami in imenovanjem v naziv. Prav tako zakon postavlja pod vprašaj raziskovanje kot priznano sestavino redne zaposlitve, ki se preverja s habitacijami, saj pedagoško delo priznava samo še kot polovico delovnega mesta. "To v praksi lahko pomeni, da je priznavanje preostalega deleža odvisno od občasnih projektov in drugih kriterijev," opozarjajo v sindikatu in izpostavljajo, "da bo zakon prekarizacijo razširil še na doslej stabilna pedagoška delovna mesta."

Navajajo, da odločno nasprotujejo "vsem posegom v sedanje pravice in določilom, ki bi državi in omahljivim vodstvom univerz olajšala 'varčevanje' na račun delavcev, študentov in kakovosti študija." Če jim ministrstvo ne bo prisluhnilo, pa so napovedali tudi stavko.


Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 360
 
K0mentat0roo2 17.04.2014 09:53:32
Sem 21 let str študent 3. letnika elektro faksa in moj mnenje je, da šolstvo more biti zaston, če se vpišeš 1., če padeš v 2. pač plačaš polno ceno. Vsak si zasluž eno šanso, če jo ne izkoristi, pa naj išče probleme pri seb! Sam delam redno faks, poleg tega pa tudi uživam. Da se, to je dejstvo! Samo mladina bi se sam zajebavala in skor zaston jedla!
Več komentarjev