Proti anonimnim prijavam v šolstvu: 'Te so hujše kot inkvizicija'

’Vzgojiteljica je udarila otroka’, ’učitelj je bil krivičen do učenca’, ’učitelji kadijo v zbornici’, ’ravnatelj nadleguje zaposlene’ … To je le nekaj od številnih anonimnih prijav, ki jih prejme inšpektorat za šolstvo. Prijavitelj se v prijavi ne razkrije z imenom in priimkom, inšpektor pa mora na osnovi takšne anonimne prijave - utemeljene ali ne - sprožiti inšpekcijski nadzor. Tako namreč narekuje zakonodaja.

Kar 40 odstotkov anonimnih prijav, od tega skoraj polovica neutemeljenih

Po besedah predsednika združenja ravnateljev Gregorja Pečana je takšnih anonimnih prijav okoli 40 odstotkov, od tega se jih kar 40 odstotkov izkaže za neutemeljene. Takšni so podatki inšpektorata. Ker je odstotek anonimnih prijav, ki se izkažejo za neutemeljene, velik, takšne prijave pa naredijo tudi veliko škodo ugledu učiteljskega in vzgojiteljskega poklica, so se zaposleni v vzgoji in izobraževanju po več letih aktivnega prizadevanja, ki ni obrodilo sadov, odločili, da zahtevajo ukinitev obravnave anonimne prijave v šolstvu.

Na današnji novinarski konferenci bodo podrobneje pojasnili razloge za takšno odločitev, pravno podlago za spremembo zakonodaje, tudi nekaj primerov anonimnih prijav, ki so bile neutemeljene in neresnične ter so naredile veliko škodo, prav tako bodo predstavili, koliko podpisov so zbrali pod peticijo za ukinitev obravnave anonimnih prijav.

Skoraj 7000 podpisov pod peticijo

Nam so nekaj od teh podatkov posredovali že v naprej. Od lanskega oktobra je na voljo peticija za ukinitev obravnave anonimnih prijav, ki jo je podpisalo že skoraj 7000 državljank in državljanov. Peticijo bodo sedaj posredovali na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, na ministrstvo za javno upravo in na parlamentarno komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.

Pridobili so tudi pravno mnenje za ukinitev obravnave anonimne prijave, ki so ga pripravili ugledni pravniki, kot so Albin Igličar, mediatorka Nina-Ana Jäger ter Marko Novak.

Kaj predlagajo pravniki?

Šolska inšpekcija, ki deluje v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, prejema v zadnjem obdobju veliko število anonimnih pobud, med katerimi pa je kar okrog 40 odstotkov neutemeljenih, zaradi česar so postopki izrednega nadzora ustavljeni. Pravnik Igličar opozarja, da v vseh teh primerih državna uprava z vodenjem postopka deluje v ozkem zasebnem interesu anonimnega pobudnika in ne v javnem interesu, kar je poslanstvo državne uprave. "V izvedenih postopkih nadzora so bila tako nenamensko porabljena proračunska sredstva, za osebe, nad katerimi je bil začet izredni nadzor, pa je nastala nepopravljiva škoda na njihovem statusu v družbeni okolici in osebnem počutju ter samopodobi. Prizadeti v teh postopkih nimajo na voljo kazenskopravnih in civilnopravnih sredstev za povrnitev škode, saj pobudnik teh postopkov ni znan, čeprav gre za neutemeljene oziroma lažne obtožbe in prijave. Anonimnemu pobudniku pač ni mogoče naložiti plačilo stroškov in ne izreči globe zaradi lažne prijave," v pravnem mnenju navaja Igličar, ki opozarja, da je v primeru, ko se prijavitelj oziroma pobudnik skrije v anonimnost, kršena vrednota človeškega dostojanstva, ki je tudi vrhovna pravna (ustavna in zakonska) vrednota in izhodišče človekovih pravic. V primerih neutemeljenih anonimnih pobud torej prihaja do neutemeljenega poseganja v ustavne pravice, ko tudi ni mogoče izpeljati temeljne pravice človeka do sodnega varstva ter pravice do odprave posledic kršitve pravic. "To pa ima pogosto negativne posledice za ustavno zagotovljeno nedotakljivost duševne in telesne celovitosti oseb, ki so preiskovane v postopku inšpekcijskega nadzora in pomeni neutemeljen poseg v njihovo zasebnosti," pojasnjuje Igličar, ki opozarja, da je ukrepanje na temelju anonimnih pobud izrazita izjema v pravnem sistemu, ki jo je treba tolmačiti skrajno zožujoče.

Anonimnost prijavitelja ni potrebna, saj mora inšpektor zaščititi vir

Če sproženi upravni postopki ne morejo biti anonimni, pa zakon o inšpekcijskem nadzoru deluje drugače, saj inšpektorju nalaga, da mora obravnavati tudi anonimne prijave. Pri taki prijavi inšpektor začne postopek in šele, če ugotovi, da je prijava lažna, postopek ustavi. V skladu s to določbo ravna tudi šolska inšpekcija in opravi tudi na podlagi anonimne pobude izredni nadzor, pojasnjuje Igličar in dodaja, da je navzven, za javnost, anonimnost pobudnika oziroma prijavitelja (tudi kadar je le-ta inšpektorju znan oziroma ni anonimen) vedno zagotovljena z določili zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki zavezuje inšpektorja k varovanju tajnosti vira prijave in drugih informacij, na podlagi katerih izvede inšpekcijski nadzor. "Pobudnik torej tako ali tako nikoli ne sme biti razkrit, saj ni stranka v postopku inšpekcijskega nadzora. Zato s tega vidika anonimnost pobudnika sploh ni potrebna," pojasnjuje Igličar.

"Zaradi posebnosti šolskega področja ter zagotavljanja integritete, dostojanstva in varnosti uslužbencev na področju vzgoje in izobraževanja ter možnosti njihovega sodnega varstva, predlagamo, da državni zbor dopolni 11. čl. zakona o šolski inšpekciji z novim odstavkom, ki bi se glasil: ’Kadar je podana anonimna pobuda inšpektor ne začne postopka.’ S tem bi v specialnem zakonu (zakon o šolski inšpekciji) dosegli, da se glede anonimnih prijav na področju šolstva ne bi uporabljal zakon o inšpekcijskem nadzoru. Na drugih področjih se torej ureditev ne bi spremenila," predlagajo pravniki.

Šolniki: Ne nasprotujemo inšpekcijskemu nadzoru

Zaposleni v vzgoji in izobraževanju so torej enotni, da je čas, da se na zakonski ravni to končno uredi, k čemer so pozvali tudi pristojne službe, a so neodzivne. Koliko je vredna obljuba politikov, se sprašujejo. Odbor za izobraževanje, znanost in šport je razpisal redno sejo na temo anonimk v šolstvu julija 2017, pa so jo nato prestavili in do danes je še niso sklicali, opozarja Metka Zorec, predsednica Učiteljskega združenja Slovenije.

Hkrati pa zaposleni v vzgoji in izobraževanju opozarjajo, da nikakor niso proti inšpekcijskemu nadzoru. Nasprotno. Podpirajo nadzor, le prijavitelj naj bo znan inšpektorju, ki bo v skladu z zakonodajo prijavitelja zaščitil, hkrati pa bo v primeru neutemeljene prijave le-ta odgovarjal za svoja dejanja.

’Anonimne prijave so hujše kot inkvizicija’

Na Osnovi šoli Sveta trojica predlog pravnikov podpirajo. Tudi zato, ker so njihovi učitelji na lastni koži izkusili, kaj pomeni, če te nekdo anonimno in po krivem obdolži. "Imamo osebno izkušnjo naše učiteljice, ko je anonimni prijavitelj v prijavi navajal kupe nesmislov, ki jih je učiteljica potem morala demantirati oz. pojasniti. To ji je vzelo veliko časa, še več pa živcev in upadanja samopodobe. V tistih 14 dneh, kolikor je imela časa, da pojasni očitke, je shujšala za več kilogramov in od takrat dalje, je njeno zdravstveno stanje neprimerno šibkejše," opozarjajo in dodajajo, da je problematično tudi to, da od inšpektorja po končanem postopku niso dobili pisnega odgovora. "V zbornici vsake toliko časa završi, ko nekdo prinese informacijo o inšpekcijskem nadzoru na sosednjih šolah. To je hujše kot inkvizicija. Vsi se takoj začnemo spraševati, kako pa mi to delamo, kaj delamo narobe ipd. To se nam zdi enostavno slabo za naše delo in tako posledično trpi učni proces, saj se bolj ukvarjamo s tem, ali smo zadostili birokratskim predpisom, kot pa delu v razredu. Predpisov je enostavno preveč. Naše delo ni bilo ustanovljeno zato, da se ukvarjamo z birokracijo, ampak z vzgojo in izobraževanjem naših otrok."

Učitelj, ki je tarča neutemeljene anonimke, težko povrne ugled

Na številnih šolah so prepričani, da želi anonimni prijavitelj načrtno škodovati učitelju, šoli oziroma ostalim učencem v razredu. Prepričani so, da bo s pisanjem imen in priimkov na prijave le-teh manj, učitelji pa se bodo končno lahko posvetili svojemu pravemu delu. "Ob anonimki se učitelj postavi v izjemno neprijeten položaj, tudi če je obtožba neutemeljena. Kljub 'oprostilni' sodbi je njegov ugled že okrnjen, samozavest načeta. Nastala je nepopravljiva škoda, ki se je nihče niti ne trudi popraviti," opozarjajo na Osnovni šoli Komenda Moste.

Anonimni prijavitelj ne odgovarja za lažno prijavo

Kar nekaj izkušenj z anonimnimi prijavami, pretežno neutemeljenimi, imajo tudi na Osnovni šoli Beltinci. "V preteklih letih smo imeli veliko ’cirkusov’ pri izbiri ravnatelja: anonimna pisma so romala na ministrstvo in na inšpektorat. Na ministrstvo so poslali pismo s hudimi lažnimi obtožbami, kot na primer, da se dovoljuje kajenje v šoli, da med poukom kadimo, da nič ne delamo … Cela stran izmišljenih navedb. Skratka, oblatili so ime celotne šole. Na inšpektorat so poslali obtožbe, ki so bile podpisane ’delavci šole’, čeprav to vsekakor nismo bili mi, učitelji te iste šole. Tako smo na naši šoli imeli večkrat inšpekcijo, poleg ravnateljice tudi učitelji, ki pa seveda ni ugotovila nobenih nepravilnosti," opozarjajo in dodajajo, da ob koncu tega madeža ni mogel zbrisati nihče, vsi ti spletkarji pa so ostali nekaznovani. "Kdo plačuje stroške inšpekcij ob anonimnih prijavah, kdo odgovarja za lažne prijave," se sprašujejo.

Razvrednotenje pedagoškega dela

"Izvajanje inšpekcijskih nadzorov na osnovi anonimnih prijav je anomalija, ki posameznikom (iz neznanih razlogov - zagrenjenost, ozek lasten interes, škodoželjnost, maščevalnost …) omogoča podajanje prijav tako, da se skrijejo in tako brez kakršnekoli odgovornosti blatijo, napadajo in obtožujejo," pa je mnenje učiteljskega zbora na Osnovni šoli Stična. "Obtoženi se brani, dokazuje, porablja svoj čas, voljo in energijo. Trpi njegovo delo, rušijo se odnosi, pojavljajo se bolezni. In ko so po dolgotrajnih postopkih vse obtožbe zavržene, skriti prijavitelj ne odgovarja z ničemer," opozarjajo in dodajajo: "Še tako predan učitelj ob takih napadih izgubi voljo, začne dvomiti v smisel svojega pedagoškega poslanstva. In tako izgubljamo vsi – najprej učenci in dijaki, potem sodelavci in šola in na koncu celotna družba. Vse pogostejši napadi staršev na šole, ravnatelje in učitelje zastavljajo vprašanje – kakšno šolo oz. šolski sistem si želi naša družba. Z razvrednotenjem dela, ki ga opravljamo učitelji, se kaže vrednost vrednot v naši družbi – nezaupanje, kritiziranje, nespoštovanje, nesodelovanje, egoizem."