Slovenija

Proti DeSUS in opozicija

Ljubljana, 27. 03. 2008 11.41 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Državni zbor je na meji sklepčnosti sklenil drugo branje zakona o prenosu nalog na pokrajine.

Po neuspelem popoldanskem poskusu, ko je glasovanje onemogočila nesklepčnost, je državni zbor sklenil drugo obravnavo zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin. Poleg poslancev koalicijskih SDS, SLS in NSi se je glasovanja udeležil še poslanec italijanske narodnosti Roberto Battelli.

Koliko pokrajin?
Koliko pokrajin? FOTO: POP TV

Tako je bila zagotovljena sklepčnost (46 glasov), saj so opozicijski poslanci in poslanci koalicijske DeSUS to točko obstruirali. Ne strinjajo se namreč z načinom obravnave pokrajinske zakonodaje in med drugim opozarjajo, da po zavrnitvi zakona o ustanovitvi pokrajin ni jasno, kakšne pokrajine naj bi ustanovili. DZ je v odsotnosti opozicije in DeSUS tako izglasoval podporo edinemu dopolnilu (vložile so ga SDS, SLS in NSi). Tretja obravnava zakona pa naj bi sledila na naslednji seji.

'Delali smo v skladu z ustavo'

Vlada je pred glasovanjem odgovorila na poslansko vprašanje Bojana Kontiča (SD), zakaj vlada javnosti ni seznanila o rezultatih javnomnenjskih raziskav o podpori ustanavljanju 14 pokrajin v Sloveniji. Postopek seznanjanja javnosti in pridobivanja mnenj, predlogov in pobud je vodila v skladu z ustavo, so v odgovoru zapisali na vladi.

V ustavi je namreč zapisano, da se pokrajine ustanovijo z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev, pri čemer mora biti v postopku za sprejem zakona zagotovljeno sodelovanje občin. Vlada je tako 24. maja lani odločila, da predlog območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži, pošlje v mnenje občinskim svetom in javno objavi v tiskanih medijih in na spletnih straneh službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

V pozivu občinam za oblikovanje mnenj njihovih občinskih svetov je vlada posebej opozorila naj mnenja oblikujejo v sodelovanju s prebivalci, vključno s posvetovalnimi referendumi. K predlogu je vlada v 60-dnevnem roku prejela 182 uradno posredovanih mnenj občinskih svetov. Mnenja občinskih svetov in njihovi predlogi in pobude, so bile objavljene na spletni strani službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou

KOMENTARJI (23)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Fash
27. 03. 2008 21.16
Toncek Baloncek Sej sm napisal v prvem komentarju, da, ce bojo pustili pokrajinam proste roke glede dolocanja visene davkov bi se z pametnim zupanom ali predsednikom dolocene pokrajine kaj hitro popravilo stanje v doloceni pokrajini. malo spustiti dajatve na delovno silo pa bi se kaj hitro naslo kako tuje podjetje, ki bi v to doloceno pokrajino preselilo svojo proizvodnjo. Pa recimo, ce zagorc dela v Lj zivi pa v Zagorju bi davke placeval v Zagorju ipd. To bi se dalo urediti sicer ne cez noc ampak cas bi naredu svoje.
Tonček Balonček
27. 03. 2008 20.50
Iz česa se bodo pa pokrajine razvijale, če so pa vse službe v Ljubljani?! Že ta enormni državni aparat zaposluje ogromno ljudi, tu so vsa ministrstva in njihove službe, vlada in njene službe, zbor, vsa vrghovna sodišča in tožilstva, pravobranilstav in ne vem eš kaj, ustavnos odišče, inštituti ter arhivi, univerza ter en cel kup mednarodnih "insštitutov", sedeži strankt itd. Polovica vseh diplomantov ljubljanskih fakultet in visokih šol ostaja prav iz teh razlogobv v Ljubljani, tu so sedeži predstavništev tujih firm itd..... Slovenija je preveč centralizirana, pa en zaradi tega, ker ne bi imeli pokrajin! Lahko imamo pet ali petindvajset pokrajin, 50 ali petsto občin, če pa tam ni niti birokracije niti gospodarstva. Svetla izjema je Pošta, ki ima sedež v Mariboru. Pri današnjih komunikacijah in dobri uri vožne v vse smeri, bi bilo npr. tudi Ministrstvo za kmetijstvo lahko v Mariboru in še marsikatero, npr. za regionalni razvoj, pa je popolnoma vseeno, v katero regijo spada Maribor. Ministrstvo za promet bi bilo lahko npr. v Kopru itd. Nemčija je lep primer decentralizacije. Lahko se je nekaj regionalizirat, če pa nimaš s čim gospodariti. To je tako kot z župnijami in dekanijam, nekatere se kopljejo v denarju, druge pa životarijo in sredstva se potem prelivajo. Zaradi strukture zaposlenih so v Ljubljani tudi plače višje, saj ima ta administracija le kurirje in kakšne šoferje z manj kot srednjo šolo, lokalov in trgovin je ogromno, od tu pač veliko dajatev, občinskih in državnih, zato tudi višji standard, zasebni in družbeni. Pa saj je tudi na podeželju tako. Na sedežu občine imajo vse, gostilno, pošto, banko, asfalt, beton, vrtec, cerkev, vodovod, trgovino itd., v okoliških vaseh pa bentijo, da center živi na njihov račun jin jim nič ne zgradi, klasična zgodba. Najboljšo pot so ubrali tisti, ki delajo v Ljublajni, vsak dan smradijo z avti in delajo gnečo, po 10 ur puščajo tu avtomobile, živijo pa na "deželi", kakih 15-20 km zunaj mesta, v miru in na čistem zraku. Okoli Ljubljane je polno "vasi" brez kmetov, ali s po eni ali dvema kmetijama, so prava eksotika tega podeželja!
Fash
27. 03. 2008 20.29
SAVIC.STANE... Vidim, da si ljubljancan v vednost ti povem, da sm tudi jast in nam cisto nic nepomaga, da drzimo skupaj, ce pa nekateri deli slovenije zaostajajo za Ljubljano in njeno okolico cca 20 let Zagorje pa se vec. Kdo ti je pa povedal, da folk nedrzi skupaj, ce so pokrajine?? Seveda, da je teb lusten, men je tud, ce sm iskren bolnico mam pred nosom 24 ur na dan so dohtarji budni, ce si slucajno zlomim nogo lahko pes pridem pa bom hitro zrihtan. Kaj pa Zagorc? Trgovine mam cisto na vsakem vogalu v Lj nekatere odprte do polnoci pa crpalke, ki delujejo 24 ur na dan pa vse ostale ugodnosti, ki jih ponuja mesto tudi zaposlitev. Si se kdaj vprasal ti, ce bi Zagorcu ponudil to kar tebi Ljubljana ponuja kot mesto. Stane privosci to se ostalim delom slovenije. Jast jim in zato podpiram to decentralizacijo Slo.
pahor?ek
27. 03. 2008 19.23
Balonček, tukaj pa se ne strinjam s tabo. Ni res, da ne potrebujemo pokrajin, ni res, da pokrajine potrebuje politiki itd. Pokrajine potrebujemo, dokaz za to je enormno razvita ljubljanska statistična regija, ki se še naprej razvija z veliko hitrostjo, medtem, ko preostali predeli v Sloveniji zaostajajo. Da o plačnih razlikah sploh ne govorimo. Težava nastaja tudi v tem, da se čim več ljudi seli v Ljubljano in njeno okolico, medtem pa preostali deli ostajajo prazni in posledično nerazviti!!! Torej pokrajin ne potrebujejo politiki, marveč jaz, ti in ostali prebivalci, ki si želimo enako razvitost, kot je v Ljubljani.
Tonček Balonček
27. 03. 2008 18.52
Saj notranjščina je včasih res bila del dolenjščine, še emja med Italijo in Jugoslavija je šla skoraj skozi Cerknico. Ljubljanščina uradno sploh ben obstaja kot taka! Ko sem bil majhen, smo npr. v Šentvidu govorili drugače kot v Polju. Te regije so itak brez zveze, kakorkoli razdeliš, jih ostane veliko, ki jim ni prav kot je. Včasih smo imeli okraje, teh je bilo kar veliko. Regije ima npr. civilna zaščita, škofije so tui razdeljene šele na novo, ampak tam je komanda in ni demokracije... Regije v bistvu rabi politika, da se nekaj dogaja, da so talno enke spremembe, da ljudje rotirajo, da animirajo prebivalce, da obstaja videz, da se napreduje, reorganizira, skratka, da gre stvar naprej, da je razvoj!!!! Nič novega skratka, iz votlega v prazno!
pahor?ek
27. 03. 2008 18.47
Človek se sprašuje: Komu koristi "NE" pokrajinam?! Samo statistična primerjava že razkriva, da je Ljubljana z okolico najrazvitejša statistična regija v Sloveniji, Pomurje pa najslabše razvito. Torej, komu najbolj koristi nerazvitost preostale Slovenije? Državljanom očitno ne! Prav gotovo to ne korisiti županom, ki se vsak dan srečujejo z nizko razvitostjo svojih občin, niti mestnim svetnikom. Ti namreč skoraj v celoti podpirajo projekt pokrajinam. Kaj pa našim poslancem? Predvsem opoziciji s Pahorjevim SD-jem na čelu, tem pa sledi Golobič s svojim Zahec, se opravičujem Zares. Tukaj je slika drugačna. Glede na poteze, ki jih vlečejo, lahko sklepamo, da je Pahorju in Golobiču razvoj Slovenije malo mar. Npr. Pahor se zavzema za socialno državo, pri pokrajinah, ki predstavljajo bistveni napredek določenega predela Slovenije, pa ukrepa popolnoma v nasprotju. Tukaj mislim na celoten SD, Pahorja omenjam, ker je pač (slabo!) utelešenje te stranke. Zavzema se tudi za višje plače. Kakšne so plače v Ljubljani in npr. v Pomurju, ni potrebno posebej razlagati. Razlika je ogromna! Torej, kje sta Pahor in Golobič, ko gre za konkretna dejanja in zgolj za predvolilne obljube?!?!?! Ni ju!!! Na podlagi rečenega lahko sklenemo, da želi opozicija še naprej ohranjati demokratični centralizem, s tem pa tudi določene monopole, ki si jih je na vprašljive načine pridobila v času vladanja.
Komandos
27. 03. 2008 18.21
Tonček Balonček, s prvim delom se strinjam, z drugim pa se ne morem - kdo po tvojem govori oz. je govoril notranjščino? Če bo šlo tako naprej bo čez nekaj let samo še ljubljanščina, tako kot je danes med mladimi na Vrhniki, v Horjulu... Sicer pa je bolj od narečja važno kaj si želijo ljudje. ali bodo imeli zaradi regij kakšne koristi ali pa le višje stroške, ki jih povzroča že tako prevelika administracija v naši mali državi. Vprašajmo se kaj imata skupnega Dobrova in Pivka, da sta v isti regiji - SKORAJ NIČ
Tonček Balonček
27. 03. 2008 17.44
Komandos, rovtarsko narečje s eje pojavilo šele v 17. stoletju, na podlagi mešanja nemščine in slovenščine, ima celo sedm skupin:: - TOLMINSKO NAREČJE in BRIŠKI GOVOR: ob spodnji Bači, briški govor je prehodni med gorenjsko in rovtarska narečno skupino - CERKLJANSKO NAREČJE: Cerkljansko hribovje, Idrija - POLJANSKO NAREČJE: Pojlanska dolina, Žiri - ŠKOFJELOŠKO NAREČJE: Škofja Loka - ČRNOVRŠKO NAREČJE: Črni Vrh - HORJULSKO NAREČJE: zahodno od Ljubljane, gorenjski in dolenjski elementi. Vrhnika in Dobrova pač sem ne spadata, moja manma je rojena na Vrhniki, Na klancu, in tudi slučajno tam ne govorijo po rovtarsko! Včasijh je pod dolenjsko narečno skupino spadala tudi notranjščina, evndar se je kasneje zaradi močnih stikov s Primorci izločla iz te skupine! Zdaj npr. rovtarsko govorijo šele na Šenjoštu, v Horjulu pa že dolgo ne več!
savic.stane@gmail.com
27. 03. 2008 17.39
FASH,in vsi ostali vedno je negdo kriv (glavno mesto Države !!! ) .V času "Juge" je bil to Beogra,zdaj v času samostojne Slovenije je to Ljubljana !!! Pa kaj sploh hočete ??? Najbolj je,da ustanovimo 14 ali več Republik z glavnimi mesti pa bo!!! Slovenija je majhna in ima približno za tretino prebivalcev Londona !!! Držati moramo SKUPAJ.
Šumadinac
27. 03. 2008 17.15
ivan.vindis | 27.03.2008 | 15:43-seveda jo bodo, z razliko od tebe, ki je nimaš..žal!
minnaema@yahoo.com
27. 03. 2008 16.58
Naj esplicitiram, da so VELIKI naši sosedi v Austriji cca 83.850 km2 naši sosedi v Italiji 301.230 km2, in nenazadnje velika Nemčija ki je skoraj mati EU v velikosti cca 357.900 km2 & bi bilo zelo akuratno, da se Slovenija le z cca 20.250 km2 se vzgleduje po sosedih - kako so esplicitirane države urejale POKRAJINSKO policiko & ugotoviti konstruktivnosti,ki jo ponuja praksa-JA če bi bila akurativa glede POKRAJN v RS bi bilo mogoče veliko koristnega si pridobiti od esplcitiranega a brez dvoma DROBLJENJE dvomilijonske države na majhne predele -ne pelje v agatologijo prebivalstva, temveč v razslojevanja bogatih in manj bogatih predelov-ki jim nekateri adlatusi v RS hočejo vsiljevati, da naj bodo to pokrajine.......sam si ga Vrag vedi zakaj-saj je v združevanju in velikosti moč uspeha v tej veliki EUROPI, kateri tudi mi pripadamo !
Komandos
27. 03. 2008 16.12
Anzetko in Tonček Balonček, nimata prav! Rovtarsko govorijo notranjci v Logatcu, na Vrhniki in v Idriji. Cerknica, Bloke in Loška dolina govorijo dolenjsko narečje, Postojna s Pivko pa primorsko. Center Notranjske bi pa moral biti Logatec, tako kot pred vojnama!
ivan.vindis@gmail.com
27. 03. 2008 15.43
Ta cela JJ vlada je farsa in ena velika tragikomedija, ki nas je že in nas bo še drago koštala. Dober poduk, da bodo volivci uporabljali pamet na volitvah.
Fash
27. 03. 2008 15.13
To bi bila zelo pametna poteza zaradi decentralizacije slovenije, da se se kateri kraj razvije v sloveniji razen Ljubljane. Seveda po tem bi mogli pokrajinam pustiti proste roke, da same dolocijo stopnjo davkov, ki jih delavec placuje ipd. Mislim, da je to zlo pametna poteza, ce bo korektno spelana.
sasop1@hotmail.com
27. 03. 2008 15.11
Farsa in tragikomedija je celotna naša oblast.
anzetko@siol.com
27. 03. 2008 15.06
Tonček Balonček: Pa sploh veš, da Vrhnika in našteti kraji, vključno z velikim delom notranjske spadajo v isto narečno skupino..... to je Rovtarska narečna skupina. Poleg te jih imamo še 7... tko da ... mal si preber preden pišeš bedarije tu gor
urkoo7
27. 03. 2008 15.05
Pred dobrim leton je bilo govora o dveh, največ treh pokrajinah. Sedaj pa govorijo o 9-ih oz. 14-ih pokrajinah,hkrati pa nas vlada prepričuje, kako želi zmanjašati birokracijo. Če je temu res tako, jih naj bo čim manj. Jaz sem za največ 6 pokrajin.
strelka23
27. 03. 2008 14.56
Tonček ravno v centru Prlekije se je začela pobuda proti preveč pokrajinam ne pa da jih hočejo še več.Pa tudi Štajerci in prleki nimajo nič skupnega z Prekmurci še najmanj pa dijalekt.
Tonček Balonček
27. 03. 2008 14.09
Poslanci sploh ne bi smeli biti župani in obratno ali pa naj spremenijo ustavo, ukinejo državni svet in napravijo dvodomno skupščino z navadnimi poslanci, ki se volijo kot zdaj ali malo drugače ter zbor občin, kot je bil v časih komunizma, ztam bi pa sedeli župani občin in župani z mekaj več svojih oprod zraven iz mestnih občin in bi tam uresničevali lokalne interese.
Smarties
27. 03. 2008 13.35
ko gledam to razdelitev mi gre na smeh...to pa je zato ker si lahko vsak bedak spomni da bi imeli svojo rwgijo...sploh vsem županom bi mogli prepovedat da se karkoli vtikujejo zraven!itak jih skrbi samo za svojo rit!