Kandidat za ministra brez resorja dobil podporo odborov DZ

Odbora DZ za gospodarstvo in zadeve EU sta predstavitev kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Iztoka Puriča ocenila kot ustrezno. Kandidat je med prioritetami izpostavil pospešitev črpanja evropskih sredstev, kot strokovnjak za motiviranje zaposlenih stavi na ekipno delo. 

Purič, ki ga je Stranka Alenke Bratušek predlagala za ministra po tem, ko je po dveh mesecih s tega položaja odstopil Marko Bandelli, je ugotovil, da podatki o dosedanjem črpanju evropskih sredstev tekočega programskega obdobja niso ohrabrujoči. "Eno je gotovo - nalog ni malo in jih ne bo zmanjkalo," je dejal.

Slovenija ima v programskem obdobju 2014-2020 na voljo nekaj manj kot 3,1 milijarde sredstev iz skupnega evropskega proračuna. Od tega je bilo doslej dodeljenih za 2,1 milijarde evrov in za večino projektov so ministrstva že izvedla javne razpise ter z izbranimi izvajalci sklenila pogodbe o sofinanciranju. Projekti se izvajajo, prav tako se iz slovenskega proračuna poravnavajo že izvedene aktivnosti, vendar pa so pripravljeni zahtevki za povračilo iz evropskega proračuna šele za 30 odstotkov razpoložljivih sredstev, je ugotovil Purič.

Vzrok za tako velik razkorak med izplačili iz slovenskega proračuna in povračili iz blagajne EU je v kompleksnem in še ne v celoti delujočem informacijskem sistemu službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Informacijski sistem vladne službe bo tako eden večjih izzivov, ki mu bo Purič na mestu ministra posvetil svojo pozornost. "To bo ena težjih nalog," je ocenil.

Potencial vidi v zaposlenih na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Purič, sicer upokojeni 64-letni doktor znanosti s področja organizacijskih ved, velik potencial za dosego zastavljenih ciljev vidi v zaposlenih na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Premorejo ogromno znanja in izkušenj, je dejal in dodal, da se je na prejšnjih delovnih mestih veliko ukvarjal z motivacijo zaposlenih, v teh pa vidi tudi ključ do uspeha na položaju ministra. "Zavedam se, da kot posameznik ne morem narediti ničesar. Vse, kar sem v življenju dosegel, sem z ekipo," je dejal.

Na kandidaturo za kohezijskega ministra je pristal, ker meni, da bi lahko s svojimi izkušnjami tako na področju raziskovalnega dela kot organizacijskih procesov in dolgoletnega upravljanja in vodenja prispeval k optimalnejšemu in učinkovitejšemu delovanju evropske kohezijske politike. Črpanje bo treba pospešiti v sodelovanju z zaposlenimi na vladni službi in na posameznih ministrstvih, je dejal in dodal, da je treba najti hitre in ustrezne rešitve.

Sam je optimist. Spomnil je na prejšnje programsko obdobje, v katerem je Slovenija uspešno počrpala vsa razpoložljiva sredstva, čeprav šele v razpoložljivem obdobju po njegovem izteku. "Iskreno verjamem, da bomo tudi aktualno programsko obdobje, enako kot prejšnje, uspešno zaključili in končali kot ena najuspešnejših držav," je dejal.

Med prednostnimi nalogami odprava ovir za črpanje evropskih sredstev

Med svojimi prednostnimi nalogami na položaju kohezijskega ministra je poleg ureditve informacijskega sistema navedel še pripravo ukrepov za odpravo ovir, ki v tem trenutku onemogočajo učinkovito črpanje evropskih sredstev. Pomembna se mu tudi zdi učinkovita organiziranost vladne službe, za katere vodenje kandidira, pri čemer je vnovič izpostavil usposobljene in motivirane sodelavce. Za uspešno črpanje evropskih sredstev bo poleg tega treba vladno službo oblikovati kot učinkovitega koordinatorja med deležniki, vključenimi v izvajanje evropske kohezijske politike.

Kot zadnjo od petih prednostnih nalog pa je spomnil na novo programsko obdobje 2021-2027. "Prav vsi mi - koalicija, opozicija, vlada, DZ, ministrstva, služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko - bomo morali skupaj določiti in pokazati smer, v katero se bomo usmerili," je dejal in poudaril, da so evropska sredstva naša skoraj edina razvoja sredstva in poskrbeti moramo, da jih izkoristimo.

Na vprašanje, ali ima "kakršnekoli skrite napake", je Purič potrdil, da je bil v času vodenja Javnega gospodarskega zavoda Brdo ovaden zaradi očitkov o zlorabi uradnega položaja ali pravic pri nakupu orientalske preproge za Brdo leta 2008. Sodišče sicer ni uvedlo preiskave v tej zadevi, ovadbo pa je zavrglo in tudi Purič je danes dejal: "Zadeva se je končala pred štirimi leti. Na višjem sodišču so se postopki za uvedbo sodne preiskave končali in tu bi jaz to zgodbo zaključil."

Za opozicijo premalo ambiciozen

Odbora sta njegovo predstavitev kot ustrezno podprla s 16 glasovi za in sedmimi proti. Člani odborov iz vrst opozicije so bili kritični, da je bil njegov nastop premalo ambiciozen, a Purič je odgovoril, da ni človek, ki bi veliko obljubljal. "Moj način dela ni tak, sem zelo velik realist," je povedal.