Da to ni skladno s trenutno zakonodajo, jih je računsko sodišče opozorilo že trikrat, prvič daljnega leta 2008. "S tem pa si omogočijo, in tu nastopi problem, izplačevanje tako imenovanega položajnega dodatka, ki je nekje v višini 5000 evrov bruto na leto. Kolikor vem, fakultete še vedno trmastno vztrajajo pri takšnem načinu ravnanja, ki za nas ni sprejemljiv," pove predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Gre za enega redkih primerov, ki jih računsko sodišče ni uspelo urediti, "ker enostavno ni posluha na strani revidiranca".
Univerzo je po dokumentih, s katerimi razpolagamo, že večkrat opozorilo tudi ministrstvo za izobraževanje. Da tako verjetno kršijo zakon, pa je na seji senata ljubljanske univerze že leta 2016 opozoril tudi eden od dekanov. Torej, številna opozorila že vrsto let, a univerza vztraja pri svojem. Maha s pravnimi mnenji in z argumentom, da so avtonomni. Dekani, s katerimi smo se pogovarjali, povedo, da je takšno stališče stališče univerze, a da se z njim strinjajo. "Ta ureditev se mi zdi smiselna, predvsem iz vsebinskega vidika. Nekdo, ki opravlja funkcijo dekana, mora imeti stik tako z raziskovalno kot pedagoško dejavnostjo," je prepričan dekan Filozofske fakultete Roman Kuhar.
Toda pedagoško in raziskovalno delo opravljajo tudi mariborski in primorski dekani, čeprav so tam zaposleni kot dekani. Položajnega dodatka tako ne dobijo. "Je pa res nekaj zelo narobe, če so lahko na treh javnih univerzah tri različne ureditve," je prepričan minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo.
Objavljamo tudi plačilni listi dveh dekanov, iz katerih je razvidno, kaj dekani poleg dekanovanja še počno. Res lahko vse to počnejo kakovostno? In zakaj se pogosto zdi, da so pravila za tiste na vrhu lestvice premakljiva, za tiste na dnu, pač ne.
KOMENTARJI (84)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.