'Radar detektorje' večinoma kupujejo starejši od 45 let

Poznamo dve vrsti "radar detektorjev" – dopplerske in laserske. Prvi oddajajo radijske valove na določeni frekvenci. Ko se odbijejo od vozila, se spremeni frekvenca in na podlagi odbite frekvence se izračuna hitrost vozila. Ker se radijski valovi neprestano širijo v okolje, potrebujete radijski sprejemnik, nastavljen na frekvenco. Detektor je tako nastavljen na frekvence radarjev in ob zaznavanju frekvence zvočno in svetlobno opozori, so pojasnili ponudniki.

Dopplerski merilniki se uporabljajo v stacionarnih radarjih in mobilnih radarjih v policijskih in redarskih vozilih. Lahko pokrivajo široko območje na cesti in ni potrebna natančna namestitev, vendar se meritev lahko natančno opravi šele na razdalji 50 metrov, ko se v primeru prehitre vožnje kršitelja tudi fotografira. Ker se signal radarja širi v okolje, ga lahko zaznate že vsaj 200 metrov prej in po potrebi upočasnite, so dodali.

Laserski merilniki oddajajo laserski žarek, ki ga je treba natančno usmeriti v vozilo. Prednost je, da je meritev natančna tudi na od 500 do 1000 metrov razdalje. "Laserske pištole" uporablja predvsem prometna policija. Pri stacionarnih radarjih je signal šibkejši, saj so postavljeni fiksno na določenem mestu pod določenim kotom, zato se lahko zgodi, da jih detektorji zaznajo pozneje kot mobilne radarje. V primeru "laserske pištole" se meritev opravi na posameznem vozilu, in ko detektor zazna laserski žarek, je že izvedena.

Policija ni naklonjena "radar detektorjem"

"Radar detektorji" lahko deloma delujejo preventivno, saj po izkušnjah policije večina voznikov praviloma vozi po predpisih še nekaj časa po opozorilu. Po njihovih podatkih pa nekatere naprave zaznajo radar šele po izvedeni meritvi. Vseeno menijo, da naprave za zaznavanje radarjev ne prispevajo k spoštovanju omejitev hitrosti, zato jim niso naklonjeni.

Robert Štaba z Avto-moto zveze Slovenije si na cesti želi varne in odgovorne voznike, ki upoštevajo pravila ter varujejo zdravje sebe in drugih udeležencev v prometu. Prepričan je, da "radar detektorji" zagotovo niso najprimernejši način spreminjanja voznikovih ravnanj in dejanj v prometu. Po njegovem mnenju kvečjemu povzročajo tako imenovano kenguru vožnjo, ko vozniki ob zavedanju, kje so stacionarni radarji, nenadoma zavrejo in po preteku ''nevarnosti'' znova pospešijo.

Po njegovih informacijah so lahko tudi motnje, ko detektor spusti signal, da je nekje lahko radar, a ga v resnici ni, ampak ga zmotijo druge naprave, na primer amaterski radii. V tovrstnih primerih voznik večkrat zmanjša hitrost, kot je potrebno, ''ampak mi stavimo na zbranost voznika glede na prometnovarnostne razmere med celotno vožnjo, kar pa ta naprava zagotovo ne nudi," je poudaril.

Nekaj 1000 Slovencev ima detektorje

V zadnjem času so cene "radar detektorjem" padle. Po zatrdilih ponudnikov je zanimanje za "radar detektorje" ob zvišanju kazni zelo poskočilo, a se počasi umirja. Po njihovih podatkih ima v Sloveniji detektor nekaj 1000 voznikov, ki se vozijo predvsem v območjih, kjer imajo občinska redarstva mobilne radarje. Kupci so v povprečju starejši od 45 let. Poudarjajo, da detektorji niso namenjeni kršenju predpisov, da so morda vozniki, ki jih imajo, še previdnejši na cesti.