'Razumeti ljudi pomeni razumeti šibkejše'

Danilo Türk je v državnem zboru 41 dni po izvolitvi slovesno prisegel ljudstvu kot tretji predsednik Republike Slovenije. S prisego na zasedanju državnega zbora je začel petletni mandat ter prevzem uradnih predsedniških dolžnosti. V nedeljo bo potekala še primopredaja poslov, ko bo dosedanji predsednik države Janez Drnovšek, ki se za ponovni petletni mandat ni potegoval, novemu slovenskemu predsedniku protokolarno predal posle. Dosedanji predsednik Janez Drnovšek se slovesne zaprisege novega predsednika ni udeležil.

Za sodelovanje

"Prizadeval si bom za konstruktivno, skladno in uravnoteženo sodelovanje z vlado in z državnim zborom, za povezovanje in spravo, za notranje ravnotežje in za zbranost, ki ju potrebujemo, da bomo napredovali," je po prisegi v nagovoru zbranim na slavnostni seji državnega zbora dejal novi predsednik države Danilo Türk.

Kot je dejal, je predsedniško dolžnost, ki mu je bila poverjena na volitvah, sprejel z globokim občutkom odgovornosti in zavezanosti vsem prebivalcem naše države. "Storil bom vse, kar je v mojih močeh, da upravičim izraženo zaupanje," je poudaril predsednik republike Türk. Ob tem se je zahvalil dosedanjemu predsedniku republike Janezu Drnovšku "za državniško delo in za velik prispevek, ki ga je dal k uspešnosti in ugledu naše države". Dosedanjemu predsedniku Drnovšku se je zahvalil tudi predsednik državnega zbora France Cukjati.

"Zavedam se, da ljudje pričakujejo od predsednika, da pozorno prisluhne njihovim mnenjem in da se potrudi razumeti njihove težave. Razumeti ljudi pomeni zlasti razumeti šibkejše. Potrudil se bom slišati in razumeti njihov glas. Razumeti ljudi pa pomeni tudi pomagati pri iskanju rešitev za njihove probleme," je še dejal Türk. Ob tem je poudaril, da se bo pri reševanju teh težav prizadeval za konstruktivno, skladno in uravnoteženo sodelovanje z vlado in z državnim zborom.

Uspešna Slovenija

V daljšem inavguracijskem nagovoru ljudstvu je med drugim poudaril, da mandat predsednika republike začenja v času, ko je Slovenija že sprejeta kot uspešna država in kot odgovorna članica mednarodne skupnosti in bo čez nekaj dni začela svoje šestmesečno predsedovanje Evropski uniji. Türk je pohvalil prehojeno pot od osamosvojitve do danes, ko imamo ekonomsko uspešno državo, katera uživa dober mednarodni ugled in zaupanje.

Temeljnega pomena v razvoju Slovenije je bil boj, nadaljuje Türk, za nujno potrebno ozemeljsko zaokrožitev Slovenije. "V tem boju smo imeli svoje junake - generala Maistra in njegove borce za severno mejo, gibanje TIGR in njegov boj proti fašizmu in zlasti borce narodnoosvobodilnega boja med 2. svetovno vojno, ki so osvobodili našo domovino izpod jarma tuje okupacije in zagotovili vrnitev pretežnega dela ozemlja Primorske matični Sloveniji."

Narodnoosvobodilni boj

Z narodnoosvobodilnim bojem proti nacizmu in fašizmu pa si je slovenski narod zagotovil še eno pomembno vrednoto: uveljavil se je kot subjekt svoje zgodovinske usode in se uvrstil v veliko zavezništvo Združenih narodov in tako med narode, ki so soustvarjali današnji svetovni red, je nadaljeval Türk.

Čas neposredno po koncu 2. svetovne vojne pa je prinesel tudi tragične dogodke in velike zločine, kot so bili množični poboji poražencev, je spomnil, in opozoril na trpljenje ljudi, ki so doživeli krivične in dolgoletne kazni ali celo izgubili življenje. Tako nastale krivice pa je treba po njegovem mnenju popraviti.

"Suverenost in državnost smo si tako zaslužili in se dokončno konstituirali kot politični narod z lastno državo. Od tistega časa naprej pa imamo polno odgovornost, da v naši državi zagotavljamo vladavino prava, spoštovanje človekovih pravic in vzdržen razvoj, ki bo dolgoročno zagotovilo trajnega povečevanja naše blaginje," je menil novi predsednik. Uresničevanje sodnih odločb pa ni vselej zadovoljivo. Ob tem je omenil primer, "ko sodba ustavnega sodišča, ki zadeva veliko število oseb na ozemlju Slovenije, že veliko let čaka na uresničitev".

Pravice otrok

Po njegovem mnenju je več treba storiti tudi za pravice otrok in za preprečevanje nasilja v družbi. "Vladavina prava in pravna država zahtevata spoštovanje neodvisnosti in avtoritete pravosodja, ki mu je treba zagotoviti pogoje za opravljanje njegovega poslanstva," je opozoril Türk.

V zvezi z izvolitvijo štirih novih ustavnih sodnikov, "pomembnim preizkusom", kot je dejal, pa pričakuje uspešno sklenitev procesa. Predloge bo pripravil tako, "da bodo možna tudi vsa potrebna posvetovanja".

Kot predsednik republike se namerava vključevati v oblikovanje zunanjepolitičnih odločitev v skladu s pravno ureditvijo in najboljšimi interesi države. Ključni strateški interes države po njegovem mnenju predstavljajo urejeni in stabilni odnosi s sosedi. "Te želimo razvijati na podlagi načel vzajemnega spoštovanja ter zaupanja in vsestranskega sodelovanja na podlagi spoštovanja mednarodnega prava. Načelo ozemeljske nedotakljivosti je v teh odnosih temeljnega pomena," je poudaril.

Domovina uspešnih

Predstavljam si Slovenijo, ki bo primer uspešnega razvoja, kot domovino uspešnih, izobraženih in kulturnih ljudi, si je Türk odgovoril na vprašanje, kakšna naj bi bila Slovenija ob koncu njegovega petletnega mandata. "Želim si državo, v kateri je kultura bivanja in medsebojnih odnosov spoštovano načelo, solidarnost med ljudmi pa vrednota, ki jo široko spoštujemo. Verjamem v Slovenijo kot državo, ki jo svet spoštuje."

"Postanimo žarišče novih idej in medkulturnega dialoga. Bodimo primer spoštovanja različnosti in njene integracije v višjo kvaliteto. Prebudimo tehnološko inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost na vseh področjih. Bodimo odprti politično, gospodarsko in intelektualno. Naš čas je čas velikih možnosti. Izkoristimo jih," je sklenil svoj govor novi predsednik države Danilo Türk.

V nedeljo predaja poslov

Dan pozneje bo dosedanji predsednik Drnovšek novoizvoljenemu predsedniku Türku predal posle. 55-letni Danilo Türk, ki je bil doslej redni profesor mednarodnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, dolga leta pa je služboval v diplomaciji kot slovenski veleposlanik pri Združenih narodih, je bil za predsednika republike izvoljen 11. novembra v drugem krogu predsedniških volitev. Izvoljen je bil s precejšnjo prednostjo, saj mu je podporo izreklo več kot 68 odstotkov volivk in volivcev, ki so se udeležili volitev, njegovemu protikandidatu Lojzetu Peterletu pa so namenili slabih 32 odstotkov glasov.