Kosorjeva: Janša poskuša popraviti svoj politični rating

Kot je pojasnil Brglez, je sklep DZ enostranski akt, za katerega "se uporablja določilo sporazuma o arbitraži, ki pravi, da enostranski akti ne zavezujejo". Na drugi strani pa Brglez poudarja, da je "ta stvar, tako kot je napisana, bolj ali manj opredeljena že v samem arbitražnem sporazumu", in sicer v členih 3b in 3c.

Ta izjava ima zato potencialno večji notranjepolitični kot mednarodnopravni učinek. "Ni pa nič narobe z njo," pravi Brglez in dodaja, da lahko pripomore k razčiščevanju tega, kaj je slovenska pozicija.

Poslanci DZ so na ponedeljkovi seji potrdili predlog memoranduma za arbitražo o meji s Hrvaško, ki ga je MZZ pripravil v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki. Ob tem je DZ sprejel še posebno izjavo, in sicer da "je naloga arbitražnega sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem (stik Slovenije z odprtim morjem), torej ohranitev pravice Slovenije do stika z odprtim morjem, ki ga je imela na dan osamosvojitve 25. junija 1991".

"Republika Slovenija bo kakršno koli odločitev arbitražnega sodišča, ki ne bo zagotovila ozemeljskega stika teritorialnega morja Republike Slovenije z odprtim morjem v skladu s točko b prvega odstavka 3. člena in točko b 4. člena arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki zagotavlja uresničitev vitalnega interesa Republike Slovenije, štela kot odločitev ultra vires (v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča)," piše v sklepu, ki ga je sprejel DZ.

Izjave, da Slovenija ne bo spoštovala odločitev arbitražnega sodišča, so nesmiselne, pa je danes ocenila poslanka HDZ Jadranka Kosor, ki je kot hrvaška premierka leta 2009 v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum s Slovenijo. Po njenem mnenju gre za novo zastraševanje Hrvaške v času, ko bo treba dokončno urediti spor o Ljubljanski banki.

Kot je Kosorjeva dejala v pogovoru z novinarji v hrvaškem saboru, sta se Hrvaška in Slovenija obvezali, da je spor o meji treba urediti na arbitražnem sodišču, odločitev arbitrov, ki bodo razsodili v skladu z mednarodnim pravom, pa tudi spoštovati. Kosorjeva je dejala, da je slovensko zanikanje neke bodoče odločitve "smešno". "To je treba gledati predvsem v kontekstu notranjepolitičnih odločitev v Sloveniji. Janša in mnogi drugi poskušajo na hrbtu Hrvaške okrepiti svoje pozicije v Sloveniji, ker je njihova politična usoda negotova," je menila Kosorjeva.

Novi list: Sklep je škandalozen

O sklepu se je razpisal tudi reški Novi list, ki je dejal, da gre za škandalozni sklep in ga označil kot ultimat iz Slovenije. Po njihovem mnenju gre za neke vrste izsiljevanje Slovenije, ki v primeru, da arbitražno sodišče ne prizna Sloveniji dostopa do morja, le-ta odločitve sodišča ne prizna.

Reški časnik dodaja, da arbitražni sporazum sploh ne omenja teritorialnega stika slovenskega morja z odprtim morjem, temveč vsebuje zgolj termin "junction", ki ne določa jasno, za kakšen stik gre – teritorialni ali kako drugače. Poleg tega beseda "junction" ni pravni termin in je vse odvisno od tega, kako ga bodo razložili in kakšno vsebino mu bodo namenili člani arbitražnega sodišča, dodaja časnik.

"Ponedeljkov sklep slovenskih poslancev predstavlja flagrantno kršitev določil arbitražnega sporazuma, ki obe strani v postopku neposredno obvezuje, ne zgolj, da sprejmeta končno odločitev arbitražnega sodišča, temveč odločitev tudi vneseta v zakonodajno-pravni sistem države," poudarja časnik. Kot še dodaja, so slovenski poslanci sprejeli "milejšo" različico memoranduma, glede na to, da je imel "nacionalistični" Zavod 25. junij odkrite zahteve po hrvaškem ozemlju.