Revščina ne trka na vrata, revščina je že v slovenskih domovih

Revščina po Evropi ter v Sloveniji narašča in kar je še posebej zaskrbljujoče – tudi pri nas imamo lačne otroke. O tem priča zadnja Unicefova raziskava, ki ugotavlja, da je dobrih osem odstotkov slovenskih otrok prikrajšanih za osnovne dobrine, kot so denimo trije obroki na dan. Toda lačnih otrok je še veliko več, poudarjajo tako na Zvezi prijateljev mladine kot na Rdečem križu, kamor se po pomoč obrača vse več obupanih staršev.

Pijem veliko vode, da ne čutim lakote, tako pravi devetošolec. In Špela, Nejc, Eva, vsi iz dežele na sončni strani Alp, resnični, žalostni. "Najtežje mi je, ko na sredi meseca, kadar zmanjka denarja, iščemo po hiši zadnje cente, da bi za kruh zbrali," pove Eva. "Tudi kosila nimam, drugi ga pa imajo. Potem sem pa lačen. Drugi me sprašujejo, zakaj, pa jim ne odgovorim. Ponavadi grem samo stran," pa pojasni Nejc, medtem ko ima Špela svojo zgodbo: "Najbolj grozno je, ko pride tri leta star bratec v kuhinjo, da bi rad jedel, pa mu nimamo kaj dati. Grozno je, ker je tudi on lačen, kar se mu vidi, a mu nimamo kaj dati."

Na Zvezi prijateljev mladine te otroke še kako poznajo, 722 so v času akcije Botrstvo za otroke v stiski priskrbeli botra. "Nedopustno je, da država dopušča tako kršenje pravic, da otroci nimajo pogojev niti za zdrav razvoj. Ne gre samo za to, da otrok nima za hrano, veliko otrok ni niti zdravstveno zavarovanih, otroci nimajo za zdravila, starši jim ne morejo privoščiti vzdrževanja življenja ali lajšanja bolezni," opozarja Anita Ogulin z zveze.

Nevladne organizacije ne moremo postoriti vsega, zbiramo, pomagamo in pozivamo, s konkretnimi zgodbami, prebivalci se odzivajo, kaj pa njihova država? "Nočejo videti, nočejo slišati, ampak mi jih vendarle opozarjamo s konkretnimi zgodbami, opozarjamo jih vsak dan. In ne razumem, da do tega trenutka po več kot pol leta lakote otrok in družin nihče ni ukrepal," je ogorčena Ogulinova. Takšno sprenevedanje razvoju družbe ne pomaga, da o ekonomskem argumentu, ki je na strani zaščite otrok pred revščino, nikakor ne govorimo.

Jemo vse slabše ...

Da je kriza huda, se sicer pozna tudi pri prehrambnih navadah celotne populacije. Tedenska poraba denarja za živila vztrajno pada, marsikdo zelo previdno izbira trgovine in cenejšo hrano, je pokazala raziskava Mediane. Vse več ljudi kupuje živila, ki vsebujejo umetne dodatke, povečalo pa se je tudi število obiskov v restavracijah s hitro hrano, kjer so cene nižje.

V raziskavi je sodelovalo 11.000 ljudi, skupen rezultat pa je: več hitre hrane, premišljeni nakupi. "Kar je zelo skrb zbujajoče, je, da vedno več Slovencev kupuje hrano, ki vsebujejo umetne dodatke," pravi Janez Jereb z Mediane. Ta je namreč cenejša. Če smo pred štirimi leti na teden v trgovini porabili 41 evrov, zdaj porabimo 39. Več obiskujemo tudi restavracije s hitro hrano. Pred štirimi leti jih je obiskovalo 28 odstotkov Slovencev, zdaj 33. Vsaj v eni je bil letos vsak drugi.

Vendar je hkrati zanimivo tudi to, da se Slovenci v primerjavi s Hrvati bolj izogibamo maščobam in smo bolj pozorni na joule. Prešteva jih namreč kar 15 odstotkov Slovencev. Veliko jih podpira tudi na ekološko hrano, kar 40 odstotkov Slovencev bi namreč za ekološko hrano plačalo več. "Če to primerjamo s Hrvati, jih je pri njih manj, ki so pripravljeni plačati za ekološko pridelano hrano," pravi Jereb. Da revščina vpliva na prehranjevalne navade, ugotavljajo tudi na inštitutu za varovanje zdravja. "Nezdrav način prehranjevanja je opazen pri tistih z nižjimi dohodki, slabše izobraženih," pojasnjuje Cirila Hlastan Ribič z IVZ. Pojedo preveč maščob in soli. Pogosteje pa na primer po podatkih inštituta jedo sadje tisti s srednjo in višjo izobrazbo.