Robot je lahko zelo koristen, na drugi strani pa lahko v napačnih rokah naredi zelo slabe reči

Robotika je ena najhitreje razvijajočih se in rastočih tehnoloških panog. Robote lahko že zdaj najdemo praktično povsod – v naših hišah, podjetjih, avtomobilski in drugi industriji, kmetijstvu.

Potreba po robotih je v modernem svetu vse večja, največ jo je v industriji, je na srečanju z novinarji pred Evropskim forumom robotike, ki ga bo od 21. do 23. marca gostila Slovenija, dejal Renhard Lafrenz, generalni sekretar euRobotics.

Roboti in ogrožena delovna mesta za ljudi

V zadnjem času se veliko govori o tem, da bodo roboti v prihodnjih desetletjih izrinili človeka z marsikaterega delovnega mesta, vendar je na to treba gledati s pozitivne strani, je izpostavil Lafrenz in pojasnil, da bodo roboti ljudi nadomestili predvsem tam, kjer so ljudje v nevarnosti. Tako bi roboti lahko nadomestili delavce, ki opravljajo težja dela, že zdaj v nekaterih rudnikih delajo samo stroji. Šele zdaj pa so roboti po njegovem mnenju tudi dovolj varni, da se vzpostavlja neposredno sodelovanje med robotom in človekom, pred 15 leti bi bila med njima ograja, je dejal.

S tem se strinja tudi Robert Logar iz podjetja ABB. ''Delavce za težka dela bodo izpodrinili roboti. Že zdaj je veliko tega. Mi imamo veliko primerov, ko smo robote izdelovali za kupce ravno zaradi tega razloga. Denimo, imamo proizvajalce velikih mehanskih delov, vsak kos ima 30 kilogramov, in to je bilo treba dvigovati in prestavljati drugam za dodatno obdelavo, in tu je bil velik izpad zaradi bolniških. Velikokrat je ravno obremenitev delavcev razlog, da se implementira robotiko,'' je pojasnil in nadaljeval, da bo to eden od izzivov za Evropo, da se v nekem trenutku ne bo potrebovalo določenih profilov in da bo treba ljudi prekvalificirati.

''Ravno zato ta prehod ne bo tako hiter. Za nove kadre to ne bo problem, za zdajšnjega morda nekoliko zahtevnejši,'' je dejal Logar in dodal, da roboti v tem trenutku še vedno potrebujejo nadzor ljudi. ''Robote implementiramo za določeno funkcijo – denimo lakiranje, pridemo z nekim predznanjem, vendar to področje najbolj pozna nekdo, ki je tam delal že več let. Pri vpeljavi robotov v te aplikacije potrebujemo znanja teh ljudi, ki so to delali ‘na roke’, da nadzirajo delovanje. Drugi učinek pa je, da se z implementacijo dvigne raven kakovosti, in tako podjetje lahko le še pridobi pri poslu,'' je poudaril in podal primer slovenskega podjetja, ki je imelo pred nekaj leti 20 robotov in 1000 zaposlenih, zdaj pa ima 120 robotov in 2000 zaposlenih.

Uwe Haass iz euRobotics je opozoril, da se lahko naredi luknja med družbami – na eni strani bi bile tiste, ki nimajo dostopa do robotov, na drugi pa tiste, ki imajo vse niti v rokah. Poudaril je, da v Evropi želimo, da bi bili vsi zmagovalci, da te luknje ne bi bilo.

Kje je potencial Slovenije?

Marko Munih, predstojnik Laboratorija za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je na to vprašanje odgovoril, da ima Slovenija že dolgo tradicijo v rehabilitacijski robotiki. ''Pomoč, da bi neka oseba bolje šla skozi rehabilitacijo, da bi imela pomoč robotov, ali pa tudi da bi imela stalno pomoč – denimo robotsko roko ob invalidskem vozičku, če denimo govorimo o humanem področju. Slovenija že zdaj izdeluje industrijske robote, to se že dogaja.''

Pa smo dovolj močni za razvoj? ''To je pa drugo vprašanje, menim, da je priložnosti več, kot pa je naše moči. Mogoče pogosto vlagamo v napačne zadeve, ki so na prvo žogo videti boljše, manj pa se zavedamo širših in dolgoročnih učinkov,'' je opozoril Munih.

''Imamo podjetja, ki se popolnoma zavedajo priložnosti in so na dobrem nivoju, obvladujejo trg in so upoštevana v tujini, ta se zavedajo, da je njihov jutri odvisen od vložkov danes. Na drugi strani pa so podjetja, ki se ne zavedajo, da morajo razvijati tehnologijo. Druga nevarnost je tudi, da k nam prihajajo tujci, nekateri se zavedajo, da morajo vlagati, drugi pa takoj, ko pridejo, ukinejo raziskovalni oddelek, in potem je to lahko le podjetje, ki nima lastnega potenciala. Če se razreši neko ozko grlo, lahko iz tujine v Slovenijo dobimo nove proizvodnje zmogljivosti,'' meni Munih.

''Slovenija je zelo dobro robotizirana, bolj kot Nizozemska, če govorimo o industriji. Kazalec je število industrijskih robotov na 10.000 zaposlenih, in pri nas je to okoli 100, kar je nad svetovnim povprečjem. Sicer res zaostajamo za Francijo, Nemčijo, Španijo, vendar ne zelo veliko. Pri robotih smo zelo inovativni glede implementacije v industrijo. Čedalje več imamo kupcev – denimo livarne, oblikovalcev plastičnih izdelkov – kjer imajo lastne ljudi, ki znajo implementirati robote v svojo proizvodnjo. Zelo so proaktivni, ugotavljajo, kaj se da še narediti, saj je delo v takih proizvodnjah vse prej kot prijazno. Na tem področju smo zelo močni, smo tudi stroškovno učinkoviti, zato so tujci včasih zelo presenečeni nad tem,'' je dejal Logar, vodja lokalne poslovne enote podjetja ABB.

Kam naj se usmerijo mladi?

Munih je dejal, da imamo v Sloveniji 30-letno tradicijo izobraževanja v robotiki. Ni pa samo eno področje, na katerega naj se usmerijo mladi, saj potrebujemo paleto ljudi, je dodal. ''Potrebujemo elektroinženirje, računalničarje, tudi druge discipline. Ni specifik, tudi če študirate matematiko, je zelo dobro, potrebujemo geologe, kemike, da stvari apliciramo na tem področju,'' je dejal. Stvari se na tem področju močno prekrivajo.

So roboti (lahko) nevarni?

''Absolutno je etika področje, ki bi moralo pri robotiki igrati vlogo. Niti ne pri razvoju, ampak pri uporabi robotov. Na primer drone lahko uporabljamo za geodetske aplikacije, droni so lahko zelo koristni, kamere lahko dajo informacijo, koliko kisika je v listih, poleti lahko ugotovimo, kateri del gozda je suša bolj prizadela, kateri del je prizadel lubadar. Nekdo bi tako dobil informacijo, ali naj gozd poseka ali ne. V Evropi obstaja projekt, kako lahko droni pomagajo v gorah, da lokaliziramo ponesrečenega, da mu nekaj pošljemo, tak dron stane, ampak v primerjavi z življenjem, v primerjavi z gorskimi reševalci, ki tvegajo življenje za reševanje, je to majhna cena. Po drugi stani pa lahko ista mašinerija v drugih rokah naredi zelo slabe stvari,'' je poudaril Munih in dodal, da mora tisti, ki robote uporablja, imeti pamet, biti mora etičen. Robotov se torej ni treba bati, saj jih trenutno še vedno upravljamo ljudje. ''Inteligenca, psiha, to je nekaj, kar stroji še ne zmorejo, to še ostaja človeku.''