Filozof Tine Hribar je med drugim dejal, da je v LDS prevladala struja, ki "nima pojma, kaj je demokracija, civilizacija in njene temeljne vrednote." Pojasnil je, da LDS ne goji pravega evropskega liberalizma, ampak da v bistvu obnavlja marksizem z očitnimi značilnostmi leninizma. LDS tudi sledi geslu kdor ni z nami, je proti nam, ki ga preizkušajo v gonji zoper Dimitrija Rupla. Po njegovi oceni se je Slovenija "nagnila" preveč v levo, zato je potrebno politično uravnoteženje, ki pa ne bo mogoče brez pritegnitve sredinskih volivcev. Hribar je znova opozoril tudi na lani sprejet zakon o vojnih grobiščih, s katerim je bil uzakonjen "lažni napis" na grobiščih - Žrtvam vojne in povojnih usmrtitev, čeprav je šlo za zločine in izvensodne poboje. Vlada je namreč najprej predlagala napis Žrtvam vojne in revolucije, nato pa je po Hribarjevih besedah prišlo v parlamentu z nasprotnim predlogom do puča in do "parlamentarnega uzakonjanja laži".
Prvak SDS Janez Janša pa je kot temeljni točki dogovora glede prihodnosti Slovenije omenil "vlaganje v ljudi in ohranitev zdravega življenjskega okolja". Znotraj tega pa je potrebno zagotoviti liberalizacijo šolstva, dvig kulturne ravni, znižanje davkov, oblikovanje stimulativnega okolja za mala in srednja podjetja, poenostavitev odnosov med posameznikom ter državo in lokalno skupnostjo ter enakomernejši regionalni razvoj.
Zunanji minister Dimitrij Rupel je nocojšnji prihod ponazoril z anekdoto iz otroštva, ko je moral njegov oče za božič v službo. Takrat je bilo praznovanje božiča "prepovedano, nedobrodošlo početje". "Da oče ne bi mogel biti skupaj z družino, je moral biti 24. decembra zvečer v službi," je pojasnil Rupel in tako namignil na podobno situacijo, ko je predsednik vlade od Rupla zahteval, da ga spremlja na obisku v Londonu.
Sicer je Rupel v svojem prispevku Združeni v raznolikosti med drugim poudaril, da se bo morala Slovenija reorganizirati, tako da bo lahko uporabljala vse svoje zmogljivosti. "Žal se v zadnjem času uveljavlja prepričanje, da lahko Slovenija v pogojih, ki so zahtevnejši kot kdajkoli v zgodovini, funkcionira le z eno polovico svojih zmogljivosti, ki se zdi vnaprej določena še iz starih časov," je prepričanost o premočni prevladi levice povzel Rupel. Zbor za republiko naj bi bil sicer po Ruplovih besedah prizorišče konstruktivnega in neposrednega pogovora razumnikov, politikov in drugih državljanov o slovenski prihodnosti.
Javne tribune so se med drugim udeležili nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, predsednik SAZU Boštjan Žekš, nekdanji predsednik SAZU France Bernik, gospodarstvenik Matjaž Gantar, ekonomist Mićo Mrkaić, evropski poslanec in predsednik sveta NSi Alojz Peterle, predsednik državnega zbora Borut Pahor in predsednik SLS Janez Podobnik.
Primerjave s Forumom 21
Ustanovitev Zbora za republiko zbuja podobno veliko pozornost, kot nedavna ustanovitev društva Forum 21, ki mu predseduje nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Pobudniki Zbora za republiko, večina jih prihaja iz kroga Nove revije, se sicer otepajo primerjav s Forumom 21, saj naj bi bil Zbor za republiko v nasprotju s Forumom 21 odprt za vse državljane in namenjen "premisleku o bistvenih vprašanjih za Slovenijo po vstopu v EU".
O primerjavi med Forumom 21 in Zborom za republiko je Peter Jambrek dejal, "da ta primerjava ne vzdrži. To sta tako različni zadevi. Forum sestavlja okoli 100 ljudi, ki pri notarjih overjajo svoje podpise, to so ljudje denarja, kapitala. Zbor za republiko pa je povsem odprta zadeva, organizirana tako, kot smo včasih organizirali zbore za ustavo in druge prireditve, ko ni bilo formalnega članstva; šlo je za neko neformalno druženje ljudi, nenazadnje pa je iz vsega tega neformalnega in zasebnega druženja nastala država."
Zbor za republiko ima kljub temu tudi opozicijski značaj, saj sta se med 26 podpisniki vabila na tribuno podpisala tudi predsednika SDS in NSi, Janez Janša in Andrej Bajuk.
Okostnjaki iz prejšnjih časov
Zbor za republiko naj ne bi bil forum posameznikov, ki bi želeli ohranjati pridobitve iz preteklosti ali pripravljati prednosti za posamezno politično opcijo, temveč odprta politična struktura za odprto družbo, je zapisano v vabilu. Podpisniki vabila menijo, da bi se lahko zbor v letošnjem volilnem letu razvil "v zmagovito koalicijo državotvornih in demokratičnih strank."
Nacionalni program je bil po mnenju sklicateljev zbora uresničen le delno. "Za novo fasado slovenskega doma je skrite še veliko nepospravljene prtljage iz prejšnjih časov, precej nereda v hiši in na dvorišču, veliko nepometenega prahu in pajčevine ter še kak okostnjak v tej ali oni omari," menijo pobudniki zbora. Namen pobudnikov je še "zavarovati prostor trezne, strpne in uravnovešene politične razprave."
