Rupel je ob robu zasedanja v dvostranskih pogovorih več kolegov in drugih predstavnikov povezave, med njimi komisarja za zunanje odnose Chrisa Pattna, seznanil s hrvaško namero o razglasitvi izključne ekonomske cone (EEZ) v Jadranu in slovenskimi stališči do nje ter do vprašanja zaščite Jadrana. "Danes sem in jutri bom o tem govoril z več ministri. Obvestiti jih želim o nastalih razmerah, vendar brez dramatičnega napenjanja, saj je moja dolžnost povedati, ne pa navijati za eno ali drugo stran," je Rupel povedal v pogovoru s slovenskimi novinarji ob Gardskem jezeru. "Na samem ministrskem zasedanju pa o tem ne bom govoril, saj za to ne vidim potrebe," je ob tem pristavil.
Ker je bila vrsta Ruplovih sogovornikov že pred srečanjem o problemu obveščena pisno, je minister, kot je dejal, že dobil tudi prve odzive. Njihovo glavno sporočilo je, da enostranski ukrepi, kot jih načrtuje Hrvaška, niso dobri, je povzel. "Hkrati pa so v EU na stališču, da je Hrvaško treba razumeti, ker je pač pred volitvami," je še dodal minister.
Rupel je svojim sogovornikom sicer predstavil tudi slovenska stališča do rešitve vprašanja zaščite Jadranskega morja. "Slovenija meni, da je treba poskrbeti za ekološko in ribolovno varstvo v celotnem Jadranu, tega pa ne more storiti ena sama ali dve državi, temveč vse, ki mejijo na to morje, torej ob Sloveniji in Hrvaški še Grčija, Albanija, Srbija in Črna gora, BiH in Italija," je poudaril. "Menimo tudi, da mora biti Jadran na razpolago le tistim državam, ki so doma ob njem, ne pa biti tudi ribolovno področje za druge. A o vsem tem, o odgovornostih in pravicah, se moramo pogajati in pogovoriti vsi skupaj," je dejal. "Morda pa je sedanji zaplet s Hrvaško celo koristen, saj nam bo dal pospešek, da čimprej pridemo do skupne rešitve," je še dejal Rupel.
Hrvaška diplomacija brez stališča do Ruplove poteze
Hrvaška diplomacija uradno še vedno ni komentirala poteze zunanjega ministra Rupla, ki je o hrvaško-slovenskem sporu včeraj seznanil diplomatski zbor veleposlanikov članic in držav kandidatk EU ter ZDA, vendar na srečanje v Ljubljani ni povabil hrvaškega veleposlanika. Hrvaška diplomacija uradno ni želela komentirati neuradnih navedb o Ruplovi potezi, temveč je le zatrdila, da ni res, da namerava Hrvaška ukrepati enostransko.
Slovenija in Hrvaška opozorjeni
Evropska diplomacija bo, kot je sporočila eni in drugi strani, pozdravila vse napore, ki vodijo k nadaljevanju dialoga. Slovenska diplomacija je bila neuradno opozorjena, da je pretiravala, hrvaški pa je bilo rečeno, da mora tudi ona prekiniti prepirljivo retoriko in pozabiti na enostranske in nepremišljene poteze.
Italijanski veleposlanik na Hrvaškem Alessandro Grafini je ob obisku na Reki dejal, da Italija sicer razume interes Zagreba za zaščito Jadranskega morja in njegovega morskega bogastva, vendar pa je Hrvaška, kar zadeva razglasitev izključne ekonomske cone v jadranskih vodah, dolžna doseči dogovor z vsemi zainteresiranimi državami, in to v okviru, ki bo resnično evropski. Kot še poroča tržaški dnevnik Il Piccolo, je dal Grafini vedeti, da celotna evropska diplomacija zelo pozorno spremlja hrvaško-slovenski spor.
Korelič: Zagreb želi uničiti Luko Koper
Hrvaška diplomacija še ni mogla potrditi, ali bo 16. septembra v Ljubljani sestanek s slovenskimi pogajalci. Čeprav uradni Zagreb ni zadovoljen s predlagano ravnjo pogajalcev, pa hrvaška diplomacija meni, da sestanek mora biti. Sicer pa bo do sestanka prišlo, kot kaže, tudi zaradi sporočil, ki so prišle iz Evropske komisije.
Kot je povedal Jelko Kacin, predsednik odbora za zunanjo politiko slovenskega parlamenta, naj bi bil napovedani sestanek zgolj tehničnega značaja. "Vztrajali smo pri tem, da naj bo to sestanek pravnih strokovnjakov, na katerem je treba opredeliti pojme, ne pa sestanek politikov," je povedal Kacin v oddaji Trenja na POP TV, kjer je sodeloval tudi predsednik zunanjepolitičnega odbora sabora Zdravko Tomac.
V elektronskem glasovanju je 85 odstotkov gledalcev POP TV, ki so glasovali v anketi, ocenilo, da je slovenska politika ravnala pravilno. Tomac je komentiral, da ga to ne preseneča, potem ko je direktor Luke Koper Bruno Korelič izjavil, da je namen razglasitve izključnega gospodarskega pasu v Jadranskem morju uničiti luko Koper in tako pomagati pristanišču v Reki. Tomac je še predlagal, da naj odbora za zunanjo politiko parlamentov obeh držav ublažita napetosti. Kacin je na takšen predlog o sestanku predstavnikov odborov odgovoril, da bi to pomenilo nezaupanje v vlado.
Rudolf: Z razglasitvijo EZZ bi dobila Hrvaška več pravic
Strokovnjak za pomorsko pravo dr. Davorin Rudolf v današnjem zagrebškem Vjesniku pojasnjuje, da bi razglasitev izključne ekonomske cone (EEZ) Hrvaški kot obalni državi dala več pravic. Na tem območju lahko gradi umetne otoke in druge naprave, ima posebna pooblastila v zvezi z raziskovanjem morja, in, kar je po mnenju Rudolfa najpomembnejše, na tem območju ima posebne pristojnosti pri zaščiti in ohranjanju morskega okolja.
Z razglasitvijo EEZ bi Hrvaška dobila možnost, da s svojimi predpisi zaostri pogoje za ladje, ki prevažajo potencialno nevarne snovi, česar pa ni mogoče narediti, če se razglasi le ribolovno cono, je pojasnil Rudolf. Z razglasitvijo EEZ se ne širi območje neke države, pojasnjuje Rudolf. Tuje ladje imajo skozi to cono še naprej pravico proste plovbe, razen seveda tistih, ki predstavljajo potencialno nevarnost za okolje, je opozoril.
Spor se mora vrniti na diplomatski parket
Spor med Hrvaško in Slovenijo glede ekonomsko cono (EEZ) v Jadranskem morju, se mora z ulice vrniti na diplomatski parket, je dejal predsednik komisije državnega zbora za evropske zadeve Alojz Peterle. Ob tem se je zavzel za iskanje rešitev na podlagi dialoga, ki naj pripelje do kompromisnega dogovora, koristnega za obe strani. Peterle je prepričan, da homogenizacija, ki se je ustvarila tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, ne vodi v rešitev spora. Ne gre za vprašanje, kdo ima prav, je poudaril Peterle, ampak za to, kako bosta državi iz tega prišli, ter se vprašal, ali "lahko tisti, ki so ga zaostrili, problem tudi rešijo". Kot je še menil, zaradi bližajočih se parlamentarnih volitev na Hrvaškem ter volitev prihodnje leto v Sloveniji prej kot v letu dni "ne moremo z optimizmom pričakovati konkretnih premikov" v smeri rešitve spora.
