Dnevni Avaz je z naslovom Skoraj odpovedan Kučanov obisk na prvi strani zapisal, da naj bi šele po nekaj vročih telefonskih klicih med Ljubljano in Sarajevom v sredo pozno zvečer slovenska stran uradno potrdila obisk slovenskega predsednika. Po pisanju časnika naj bi bil razlog zapletov razlaga zahteve vlade Federacije BiH po preučitvi trgovinskih odnosov s Slovenijo, ki so jo v Ljubljani razumeli kot poziv k bojkotu slovenskih proizvodov v BiH. Oslobodjenje pa v prispevku navaja, da je vlada Federacije BiH pozvala k bojkotu slovenskih izdelkov, ker nekdanja Ljubljanska banka ne vrača dolgov predvojnim bosansko-hercegovskim deviznim varčevalcem.
Dnevni Avaz je sicer ob tem navedel izjavo svetovalke slovenskega predsednika za stike z javnostmi Špele Furlan, ki je dejala, da je predsednik Kučan seznanjen s stališči vlade Federacije BiH, v katerih ni govora o bojkotu slovenskih proizvodov, in da zato nima kaj komentirati. Navedli pa so tudi Kučanovo izjavo, v kateri je med drugim dejal, da reševanju teh zahtevnih vprašanj najbolj škodijo posamezni nerazumni očitki o slovenskem egoizmu, celo slovenskem kolonializmu in nekatera enostranska dejanja, o čemer je prav v teh dneh mogoče brati v sarajevskih časnikih. Avaz navaja še napovedi Kučana, da v Sarajevo prihaja z veseljem, s čistim obrazom in s prepričanjem, da bo v pogovorih moč preseči tudi morebitne nesporazume in ustvariti pogoje za nove dogovore in sporazume med obema državama.
Dnevni Avaz je tudi objavil posebno vest o tem, da se je zunanji minister BiH Zlatko Lagumdžija na lastno željo v sredo sestal s slovenskim veleposlanikom v BiH Tadejem Labernikom in mu med drugim izrazil zaskrbljenost, ker je v pogovoru za Oslobođenje dejal, da ga stališča vlade Federacije BiH spominjajo na stališča in obnašanja vojnih zločinov obtoženega Slobodana Miloševića.
Ob omenjeni veleposlanikovi izjavi pa je Oslobođenje v komentarju menilo, da sama primerjava zveni grozno, za bosanske časnike pa je več kot bombastična in jo je bilo težko pričakovati od veleposlanika Labernika glede na pričakovan diplomatski jezik.
Kot komentira Oslobođenje, pa je vrnitev 250 milijonov mark brez obresti vendarle prevelik problem, da bi ostal v zavetju diplomatskega jezika. Takšna izjava med drugim kaže, kako Slovenija duši ta problem in ga očitna dojema resneje, kot to mislijo npr. bosanski varčevalci. Odgovor federalne vlade na to primerjavo ni tako pomemben, kolikor je pomembno samo reševanje problema. A to v bližnji prihodnosti po pisanju Oslobođenja ni verjetno, ker... Sledili bi lahko dvostranski pogovori, od katerih pa se ne pričakuje rešitve, in šele nato morebitna tožba pred sodiščem v Strasbourgu.
Obenem pa je ob preračunavanju težko nekaj zahtevati, nadaljuje komentator v Oslobođenju. A v BiH prav to poteka, ob poudarjanju, da varčevalci morajo dobiti svoj denar, vendar pa ne z radikalnimi ukrepi. Razlog so gospodarski odnosi s Slovenijo, od katere BiH pričakuje svež kapital kot temeljni predpogoj za odpiranje novih delovnih mest. Po mnenju komentatorja na tehtnici torej ni dejstvo, da ima od gospodarskih odnosov veliko več koristi Slovenija, katere proizvodi so dobro umeščeni na tržišču BiH, saj je ne glede na pozive, da bi kupovali domače izdelke, le malo tistih, ki se ne bi odločili za kakovost. Dokler vse to poteka, vztrajni varčevalci še naprej napovedujejo radikalne poteze, vključno z blokadami slovenskega veleposlaništva v Sarajevu ali pa slovenskih podjetij, sklene komentator.
Oslobođenje je v prispevku z naslovom Kučan ni zdravnik za "odprte rane" ob tem, da je izrazil dvom, da so kakršnekoli grožnje pot za dosego ciljev, tudi poudarilo, da Kučan ni pravi naslov za izvajanje pritiskov, saj se mu lahko potoži, ne gre pa od njega pričakovati rešitve problemov med državama. Izpostavilo je tudi pozitivne strani odnosov s Slovenijo, na primer da je največja vlagateljica v BiH, pa tudi nesporne moralne kvalitete slovenskega predsednika kot politika, ki mu bo predsedstvo BiH danes izročilo tudi visoko državno priznanje.
