Slovenija

Satex: Prekratki zastaralni roki v prid obrambe?

Ljubljana, 30. 11. 2010 11.42 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Tožilci so poslancem razložili primer Satex. Opozorili so, da dveletni zastaralni rok pomeni zeleno luč obrambi za zavlačevanje postopka, in poudarili, da bi lahko sodniki zahtevali pripor, a ga niso.

Tožilstvu ni mogoče očitati napake, saj je le ena od strank v postopku, je na nujni seji odbora državnega zbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, kjer so razpravljali o zadevi Satex, dejal višji državni tožilec Aleš Butala. Dodal je, da tako kratek, to je dveletni zastaralni rok, pomeni zeleno luč obrambi za zavlačevanje postopka. Na parlamentarnem odboru je poudaril, da je tožilstvo večkrat zahtevalo odreditev pripora za obdolžene, kar je potrdil tudi vodja mariborskega okrožnega državnega tožilstva Drago Šketa. Da bi lahko zoper obdolžene odredili pripor, je menila tudi predsednica mariborskega sodišča Alenka Zadravec, ki je hkrati opozorila, da sama ne more posegati v neodvisnost sodnikov pri sojenju.

Minister Zalar: Razprava je koristna

Minister Aleš Zalar
Minister Aleš Zalar FOTO: Dare Čekeliš

Tanko črto med razpravljanjem o odprtih kazenskih postopkih in poseganjem v ustavo je omenil tudi minister za pravosodje Aleš Zalar. Sicer obžaluje vzrok, zaradi katerega je danes prišlo do razprave, hkrati pa je pozdravil odločitev za sklic seje, saj meni, da je razprava o vzrokih za zastaranje kazenske zadeve lahko koristna. Poslancem je pojasnil, da je ministrstvo za pravosodje na Satex postalo pozorno v začetku oktobra letos. Takrat je mariborskemu višjemu sodišču predlagalo, da izvede nadzor nad zadevami sodne uprave, in sicer v zvezi z ukrepi za učinkovito preprečevanje zastaranja kazenskih zadev.

Višje sodišče je v nadzoru ugotovilo, da je mariborsko okrožno sodišče od oktobra 2004, ko je njegovo vodenje prevzela Zadravčeva, sprejelo več ukrepov za preprečevanje zastaranja kazenskih zadev. Tako so na kazenski oddelek razporedili toliko sodnikov, da se kazenske zadeve obravnavajo brez zastojev, hkrati pa poskušali vse kazenske zadeve enakomerno razporediti. Po Zalarjevih besedah je to potrditev, da zastaranja niso povezana s kadrovskim primanjkljajem in neenakomerno obremenitvijo.

Nato je ministrstvo dobilo še poročilo mariborskega okrožnega sodišča, je razložil Zalar, prav v tem času pa je zadeva Satex bila tik pred zastaranjem. Zato so začasno predsednico vrhovnega sodišča Alenko Jelenc Puklavec zaprosili, da sprejme odločitev za ustrezen nadzor v pričakovanem zastaranju. Kot je dejal Zalar, so pričakovali, da se sodišče opredeli, ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi, da do zastaranja ne pride. Po njegovih besedah je to edino pooblastilo, ki ga ministrstvo v odprtih kazenskih postopkih ima.

Jelenc Puklavčeva je odločila, naj pregled opravi eden od kazenskih sodnikov vrhovnega sodišča in naj preveri, ali je bilo formalno procesno vodstvo po razveljaviti pravnomočne sodbe ustrezno in dovolj učinkovito. Hkrati je Jelenc Puklavčeva zahtevala tudi opredelitev, ali je ustrezen zakonski rok dveh let, ki ga ima sodišče na voljo v tako obsežni zadevi, kot je zadeva Satex.

Manj pravic za obtožene in več za oškodovance?

Seja se bo nadaljevala prihodnjo sredo, ko bodo morda besedo dobili tudi poslanci – danes je namreč zmanjkalo časa. Le Franc Pukšič (SLS) je ponovil, da od ministrstva zahtevajo ukrepanje, morda tudi tako, da se "obdolženim zmanjša pravice, oškodovancem pa se jih poveča".

  • BRICKS 1
  • BRICKS 2
  • BRICKS 3
  • BRICKS 4
  • BRICKS 5
  • BRICKS 6
  • BRICKS 7

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

uporabnica991
30. 11. 2010 14.45
@json Če misliš, da obstaja kak zakon, ki bi bogatim ali vplivnim preprečil, da bi dosegli točno tisto, kar hočejo, si še bolj naiven kot jaz. Zaostrovanje represije in zmanjševanje pravic osumljencev bi udarilo samo po revežih. Sistem je že ok, samo njegovo izvajanje je katastrofalno, ampak odgovornost za to je treba naprtitim tistim, ki so za to krivi, ne pa (bodočim) osumljencem. Pa še to me zanima, kako bi ločil zavlačevanje od upravičenega uveljavljanja procesnih pravic?
json
30. 11. 2010 13.43
Institut zastaranja je korupcija vgrajena v zakon. Bogati in vplivni ljudje namreč LAHKO zavlačujejo in s tem pobegnejo roki pravice. Zelo preprosto: ukinit institut zastaranja ali pa ga modificirat, da recimo čas ne teče kadar obdolženi tako ali drugače zavlačuje. Samo to se ne bo zgodilo, ker je v nasprotju z interesi določenih ljudi.
grumf
30. 11. 2010 13.36
@uporabnica991; najlepša hvala za tole razlago. vse prevečkrat se zgodi, da se zadeve končajo "nepravično" zaradi teh rokov.. Primer kolega, ki so ga mladoletnega pretepli policisti. Na koncu so se s Čeferinom lepo izmuznili preprosto tako, da je vedno nekdo manjkal na obravnavah..
uporabnica991
30. 11. 2010 13.12
@grumf: Gre za koncept, ki izhaja iz zahteve, da mora vsak skrbeti za svoje pravice in njihovo izvrševanje. Iz tega izhaja, da je pravično, da tisti, ki se za te pravice ne briga, te pravice tudi izgubi. Zastaranje praviloma ne teče, ko se imetnik določene pravice za to pravico "briga" - jo uveljavlja na sodišču. Kar pa se kazenskega postopka tiče, pregon zastara v določenem času po storitvi kaznivega dejanja. To je "kazen" za državo, če njeni organi pregona (tožilstvo, policija - ne sodišče, ker to ni organ pregona) niso dvolj učinkoviti, da bi v tem času odkrili in preganjali kaznivo dejanje. Zastaralni rok je tem daljši, kolikor hujše je kaznivo dejanje in traja od šest do petdeset let od storitve. Obstajajo številna pravila, ki dajejo "potuho" državi: rok ne teče, če je storilec npr. na begu v tujini ali se drugače skriva, rok začne teči znova, če storilec tekom zastaralnega roka stori enako ali hujše kaznivo dejanje itd. Še en bistven razlog za zastaranje v kazenskih zadevah pa izhaja iz načela, ki je ključnega pomena za ves civilizirani svet in ki ga mediji tako zelo radi ignorirajo - oseba je nedolžna, dokler ji državni represivni aparat (tožilstvo, policija) pred neodvisnim organom (sodiščem) ne dokaže krivde. Ni pravično, da nad nedolžno osebo nenehno visi grožnja kazenskega pregona - to je namreč vzvod, kako lahko represivni aparat sili državljane, da se uklanjajo volji tega aparata, kar pa je en velik "fuj" z vidika človekovih pravic. V civiliziranem svetu se zadeve kot je zgoraj opisana rešuje z uveljavljanjem (politične) odgovornosti tožilstva, notranjega in pravosodnega ministra, po domače rečeno, stolčki padajo. Reševanje s podaljševanjem zastaralnih rokov pa v končni fazi prizadane samo nedolžne osumljence. Kar pa se oškodovancev tiče: kazenski postopek je namenjen primarno temu, da se država "maščuje" tistemu, ki je prekršil njen red, ne pa da oškodovanec dobi svoje zadoščenje - to lahko stori v civilnem postopku. Če pravočasno in pravilno ravna lahko poplačilo(odškodnino) doseže tudi, če kazenski postopek že zastara.
Milan Koleznik
30. 11. 2010 12.55
nič nima več smisla dokler ne pridejo drugi,verjamem pa da nam bodo naredili manj škode kot ti,razen Bajuka,tega slovenci ne prenesemo.
grumf
30. 11. 2010 12.26
mi zna kdo resno odgovoriti; zakaj v pravnem redu sploh obstaja zastaralni rok? kje so dobre strani tega? hvala..