Množica v Ljubljani z baloni v obliki srca nad politiko sovraštva

Na transparentih je bilo med drugim videti opozorila, da sejanje strahu, sovražnosti in laži vodi v totalitarizem, in pozive Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu ter Ukinimo sovražni govor na spletu. Na demonstracije sta prišli "strašit" tudi dve maskoti strahu.

Zbrane - med 2.000 in 3.000 jih je bilo - je nagovorilo več predstavnikov različnih nevladnih organizacij in aktivistov za pravice ranljivih skupin in proti različnim oblikam diskriminacije. Med drugim so opozorili, da nobena družba ni izboljšala življenja s kratenjem pravic določenim skupinam ljudi.

Ivana Djilas, režiserka in avtorica kolumn, se je med drugim prepoznala v besedah, kot so čefurka, migrantka, feministka, prekarna delavka, liberalna ženska ... "In danes sem še pogumna, ker sem v to prisiljena," je dejala. Sindikalistka Ana Jakopič je poudarila, da je tudi delavski boj boj za Slovenijo brez strahu. Delavstvo zahteva svoje pravice, je dejala. Nekateri zbrani so izrazili nasprotovanje žici na meji in deportacijam. S tem so se med drugim postavili v bran tudi sirskemu beguncu Ahmadu Šamiju, ki se je skupaj z zastopnikom Miho Blažičem udeležil demonstracij in je zbrane pozdravil z besedami: "Dober dan, Slovenija zelena." Ob tem je v slovenščini pozdravil ljudi vseh veroizpovedi in poudaril, da trenutno živi v Sloveniji, državi, ki je lepa in varna in jo vidi kot drugo mamo. Opozoril je na težko življenje in dejal, da "kdor govori, da begunec dobi 2000 evrov, laže".

Dijak Žan Florjanič je v imenu mladih, "ki so prihodnost te države", poudaril, da je mirno prepuščanje radikalnim tokovom napačno sporočilo. "Ne smemo se v zgodovino zapisati kot generacija, ki je mirno dopuščala razčlovečenje vseh oblik in nemo opazovala razkroj humanega vrednostnega sistema," je dejal in dodal: "Evropo preplavlja pandemija in mi smo edini protistrup." Življenje v strahu sta zavrnili tudi pisateljica in aktivistka Urška Sterle ter Maja Peharc s spletnega medija, ki se zavzema proti seksizmu. Slednja je opozorila, da družbo tvorimo vsi. In da ženske ne bodo dovolile, "da nas strašijo s posilstvi, da nas v imenu varnosti ščuvajo proti migrantom, da nas označujejo s prostitutkami, da nam vzamemo pravico do splava, da smo manj vredne, ker nimamo otrok..." "Stran s sovraštvom!", je pozvala. Proti sovražnemu govoru se je zavzel tudi okoljski aktivist Uroš Macerl.

Med množico tudi politiki

Demonstracije proti politiki sovraštva je organizirala civilnodružbena koalicija Brez strahu. Ob napovedi dogodka so pojasnili, da gre za široko, neformalno in odprto koalicijo posameznikov in civilnodružbenih iniciativ, "ki ne pristajajo na nadaljevanje in krepitev politike sovraštva".

Čeprav so poudarili, da politične stranke pri organizaciji demonstracij ne sodelujejo, niti jih niso povabili med govorce, pa je bilo med množico videti tudi nepovezanega poslanca in nekdanjega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka ter nekaj poslancev Levice, na čelu z Luko Mescem, in predsednika DZ Milana Brgleza.

Protishod ni uspel

Z Zbora za republiko so še pred demonstracijami sporočili, da se bojijo, "da to ne bodo demonstracije 'proti sovraštvu', ampak demonstracije 'sovraštva proti Slovencem', ki si želijo le varno in demokratično državo".

Na Facebooku pa se je pojavil tudi poziv za sočasni shod "v obrambo Slovenstva", ki naj bi civilni družbi shoda proti sovraštvu nastavil ogledalo. A protishod ni uspel. Kot je povedala peščica, ki je na trg prišla s slovensko zastavo, jim ga oblasti niso dovolile.

V SDS ne obsojajo shoda proti politiki sovraštva, ampak vsako sejanje sovraštva

V SDS so pred demonstracijami poudarili, da ne obsojajo shoda niti mu ne nasprotujejo. Kot so navedli, obsojajo "vsako sejanje sovraštva, zavračanje sprave in sožitja v narodu in kakršnokoli spodbujanje nestrpnosti, tudi če je skrito pod plaščem obratnega pomena tega pojma".

Spoštujejo svobodo zborovanja in izražanja, so zapisali v sporočilu in dodali, da bodo med ljudmi vedno obstajali različna mnenja in svetovni nazori. "Odlika svobodne družbe je, da ljudje lahko mislijo s svojo glavo in si upajo svoje misli javno izraziti brez bojazni, da bosta sledili obsodba in kazen," so prepričani.

Kot menijo, želijo posamezniki in skupine ob naraščajočih varnostnih težavah vsiliti svoj pogled na prihodnost kot edini mogoč in pravilen. "Takšnega načina vsiljevanja enoumnih rešitev vse več ljudi ne sprejema, zato ti aktivisti v imenu strpnosti postajajo čedalje bolj nestrpni," so opozorili.

Poudarili so, da so v SDS domoljubi in da je zanje blaginja slovenskega naroda in človeka na prvem mestu. "Na to smo ponosni. Vendar svojega mnenja ne vsiljujemo tistim, ki razmišljajo drugače," so zapisali.

Dodali so, da so jih v času, ko so vodili vlado, civilnodružbene organizacije in mediji obravnavali izjemno ostro, vendar da takrat policija "ni prepovedovala koncertov in zborovanj, noben medij ni bil ukinjen, noben opozicijski voditelj ni bil po krivem v zaporu in nikomur nismo protiustavno odvzemali mandata".