Poslanec SDS Vinko Gorenak je povedal, da ne skušajo z aktom, denimo interpelacijo, dokazovati, ali je Goran Klemenčič v določenih primerih kriv ali ne. Pač pa na podlagi 13. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije predlagajo, naj to oceni Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).
Sklicatelji seje po besedah Gorenaka pričakujejo, da bo DZ takšen sklep podprl. Če koalicija meni, da je Klemenčič v času pred njegovim ministrovanjem ravnal zakonito in nekoruptivno, potem lahko po besedah poslanca sklep mirno podpre, saj bo njegovo ravnanje ocenila KPK. Če pa bo koalicija ravnala nasprotno, bo to pomenilo, da želi ministra zaščititi, meni Gorenak.
Spomnil je tudi na revizijsko poročilo računskega sodišča iz maja 2014, v katerem KPK očita številne nepravilnosti z znaki koruptivnega ravnanja, in sicer v času, ko je KPK vodil Klemenčič.
Sklicatelji izredne seje navajajo ugotovitev sodišča, da je KPK leta 2011 dvema izvajalcema izplačala delo po pogodbah civilnega prava, čeprav so imele elemente delovnega razmerja. Izpostavljajo še, da je KPK nabavljala premično premoženje, ki ni bilo predvideno v letnem načrtu.
Gorenak je poudaril še sporni najem prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) v času, ko je bil Klemenčič državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in je bil tudi revizor v izvedbi projekta NPU. Sklicatelji seje Klemenčiču očitajo tudi zaposlitev Roka Praprotnika v vrhu KPK, brez da bi izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta.
Gorenak je spomnil še na poročilo KPK o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank v času, ko je komisijo vodil Klemenčič. Po Gorenakovih besedah je bilo poročilo nezakonito, povzročilo pa je padec vlade Janeza Janše.
Kot navajajo poslanci SDS in NSi, Klemenčič kot minister za pravosodje opravlja odgovorno funkcijo, za katero bi moral biti predpogoj osebna integriteta brez sence dvoma in odsotnost vsakega suma korupcije. Tudi v pravosodju so po njihovih navedbah potrebne temeljne reforme, ki jih lahko opravi le minister z osebno integriteto brez dvoma.
Namen zahteve za uvedbo postopka je, kot pojasnjujejo, da se na podlagi nekaterih dogodkov, ki so odmevali v javnosti in niso dobili epiloga, ugotovi pred pristojnim organom, ali je Klemenčič na podlagi preteklih dejanj primeren za opravljanje funkcije pravosodnega ministra oz. katere koli javne funkcije.
MP: Gre za ponavljanje starih zgodb
Prvi pregled dokumentacije predloga za Zahtevo za uvedbo postopka zaradi suma korupcije in kršitve integritete javnega sektorja potrjuje, da gre za ponavljanje starih, že uporabljenih (in zlorabljenih) zgodb, ki jih stranka SDS zoper Gorana Klemenčiča uporablja že vse od ugotovitev KPK o premoženju Janeza Janše, so sporočili s pravosodnega ministrstva.
Kot so dodali, se je o vseh teh očitkih minister Klemenčič v preteklosti že večkrat izrekel in jih ovrgel. O njih so se izrekli že tudi drugi pristojni državni organi. ''Seveda se bo minister v primeru, da bo ta pobuda predmet širše obravnave v Državnem zboru, nanjo argumentirano odzval. Ob tem pa minister Klemenčič obžaluje, da je tak način v Sloveniji za nekatere še vedno prevladujoči del njihove politične kulture in da se s tem samo odvrača pozornost od pomembnih vprašanj ter preusmerja energijo DZ, poslancev in vlade v ukvarjanje z osebnimi zamerami in interesi posameznikov,'' so zapisali.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.