Klemenčič: Interpelacija prihaja ob pravem času

V SDS so proti pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču vložili interpelacijo, v kateri mu očitajo zavajanje javnosti glede ravnanja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v primeru suma pranja denarja preko NLB v času, ko je Klemenčič vodil to komisijo, ter da je s svojimi dejanji povzročil izgubo zaupanja v funkcijo ministra in pravosodje. "Njegova odgovornost je tako subjektivna kot objektivna," je povedal Branko Grims.

Po njegovih besedah je Klemenčič sredi junija glede tega, kako je ravnala KPK v primeru suma pranja denarja preko NLB (primer Farrokh), povedal, da je bil KPK, ki ga je takrat vodil, z zadevo seznanjen leta 2011 preko žvižgača. Ta jim je dostavil "nek tajni dokument NLB", ki so ga po Klemenčičevih besedah s KPK v obliki naznanila oziroma kazenske ovadbe posredovali pristojnim organom.

A Grims opozarja, da slednje ne drži. Kot pravi, je komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo vodi, ugotovila, da je KPK tajni dokument NLB zgolj neformalno predala uslužbencu Nacionalnega preiskovalnega urada. Ta ga je nesel na policijo, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled.

Pri tem Klemenčiču očitajo tudi kršenje sporazuma, ki sta ga januarja 2010 podpisala KPK in policija. Sporazum po besedah Grimsa določa predajo dokumentov med KPK in policijo v skladu z določili zakona o kazenskem postopku, neposredno elektronsko komunikacijo in določitev ter izmenjavo kontaktnih oseb ob hkratnem obveščanju generalne policijske uprave, kadar ji KPK zadeve ne odstopi neposredno. Če bi KPK dokument policiji posredovala v skladu s tem sporazumom, bi bilo ravnanje policije bistveno drugačno, kar je po besedah Grimsa povedal tudi takratni vodja preiskave.

V SDS so zato po besedah Grimsa prepričani, da je Klemenčič s tem opustil dolžno ravnanje, "kar ustreza definiciji korupcije".

Očitajo mu še več drugih nepravilnosti

V SDS Klemenčiču očitajo tudi opustitev primernih ravnanj, ko gre za imenovanja in kadrovske rešitve, v katerih sodeluje ministrstvo za pravosodje. Pri tem je Grims omenil primer nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, za katerega je ustavno sodišče po besedah Grimsa ugotovilo, da je v primeru Patria sodeloval pri kršitvah človekovih pravic, a Klemenčič ni ukrepal. "Kdor molči, se strinja," je dejal Grims.

Klemenčiču v SDS očitajo negativen odnos do drugih deležnikov, ko gre za usklajevanje zakonov. Pri tem navajajo novelo zakona o kazenskem postopku, ko je minister po besedah Grimsa nerazumno vztrajal pri rešitvah, proti katerim so bili velik del stroke, vrhovno sodišče, tožilstvo, odvetniška zbornica in ugledni profesorji kazenskega prava vseh treh pravnih fakultet v Sloveniji.

Očitajo mu tudi odgovornost zaradi nepriprave ustrezne zakonodaje na področju pravosodja, ki "bi omogočala celostno reformo pravosodja, prilagojeno standardom EU". Tudi ker reforme ni, po besedah Grimsa pravosodje deluje tako, da ustvarja prvorazredne in drugorazredne državljane, pri čemer se je dotaknil tudi primera Zorana Jankovića, ko je ljubljansko višje sodišče potrdilo izločitev dokazov, pridobljenih s prisluškovanjem. "Enim pravosodje, če jih že ne ščiti, vsaj omogoči kakšen direkten izhod, državljane drugega reda pa se toži in se jim za 200 evrov dolga proda hišo na dražbi," je dejal. Za takšno neustrezno delovanje pravosodja je po mnenju Grimsa "vsaj objektivno odgovoren minister".

Zaradi vseh navedenih ravnanj in kršitev Klemenčiča v SDS predlagajo, "da mu DZ po opravljani razpravi izreče nezaupnico in ga s tem razreši s funkcije ministra za pravosodje," je dejal Grims ob predstavitvi interpelacije, ki jo je SDS vložila danes.

Klemenčič: Interpelacija prihaja ob pravem času

Klemenčič ocenjuje, da interpelacija zoper njega prihaja ob pravem času. Sum pranja denarja v NLB ter s tem povezane transakcije so škandalozne in zaskrbljujoče z vidika delovanja državnih institucij, je zapisal v odzivu.

"Parlamentarni preiskovalni komisiji sta pri razkrivanju teh dejstev opravili pomembno delo, žal pa se zdi, da se je, namesto za epilog in resnico, SDS odločila za prikrivanje in svojevrstno interpretacijo dejstev za politično obračunavanje z menoj," je v odzivu na vloženo interpelacijo zapisal Klemenčič.

Še bolj pa je po njegovih besedah zdaj pravi čas za razpravo o reformah v pravosodju. "Kaj vse se je na tem področju v zadnjih treh letih naredilo, kaj bi še bilo treba storiti in kdo z njimi misli resno in kdo ne," je še zapisal in dodal, da se bodo lahko tudi o tem v državnem zboru pogovorili. "In to pred celotno javnostjo, brez oznak tajno in interno," je dodal.

'Dovolj ljubezenskih zgodb med Goranom in Janezom'

V DeSUS so povedali, da bodo interpelacijo še preučili, v SMC in SD pa ministru obetajo podporo.

Interpelacija glede na "odprto fronto" med SDS in Klemenčičem od začetka mandata po mnenju poslanca DeSUS Petra Vilfana ni presenečenje. Prav tako ni presenečenje glede na predvolilni čas, ko se na tak način poskuša destabilizirati koalicijo in pritegniti malo dodatne pozornosti, je dejal v izjavi novinarjem. V DeSUS bodo interpelacijo preučili in se pogovorili z ministrom ter se zatem odločili o podpori. Novele zakona o kazenskem postopku DeSUS ni podprla, a po Vilfanovih besedah zaradi enega primera ne morejo dela ministra negativno oceniti.

Poslanec SD Jan Škoberne je interpelacijo pospremil z besedami, da je bilo "ljubezenskih zgodb med Goranom in Janezom zdaj že dovolj". Spomnil je na predvolilno obdobje in ocenil, da bo SDS pač začela s standardnim postopkom inflacije interpelacij. Škoberne ocenjuje, da tako obsežne reforme pravosodja ni opravil še noben minister, zato ima v tem pogledu podporo SD. Novela zakona o kazenskem postopku, ki je SD ni podprla zato, ker so v SMC podprli dopolnilo NSi, pa je po njegovih navedbah posamična zgodba.

Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer se je v izjavi novinarjem v DZ zahvalila vlagateljici interpelacije za priložnost, da bodo lahko povedali, kaj je Klemenčič naredil za izboljšanje pogojev za pravno državo. Prav tako bo minister lahko povedal, kje je naletel na ovire ter kaj posamezne stanovske organizacije počnejo za to, da do izboljšanja pravosodnega sistema na nekaterih mestih ne bi prišlo. Pri tem je izpostavila veto DS na novelo zakona o kazenskem postopku. Vse drugo, "kar zadeva osebnih težav in stisk, ki jih ima prvak SDS Janez Janša z ministrom Klemenčičem, pa žal ne more in ne sme biti v demokraciji stvar interpelacije".

V NSi so imeli po besedah vodje poslanske skupine Mateja Tonina velika pričakovanja, ko je Klemenčič zasedel ministrski položaj, "a je praksa pokazala, da se ta pričakovanja niso uresničila". Moti jih zlasti delo na področju pregona bančnega kriminala, kjer smo po njegovih besedah priča veliki neučinkovitosti pravosodnega sistema. Ker ravno o tem govori druga točka interpelacije, bodo slednjo v tem delu podprli, medtem ko se bodo glede prve točke, ki govori o ravnanju KPK v primeru suma pranja denarja v NLB, v poslanski skupini še pogovorili.

Poslanec Levice Matej T. Vatovec je ocenil, da se ljubezenska zgodba med Janšo in Klemenčičem nadaljuje, a v Levici menijo, da je verjetno veliko drugih razlogov, zaradi katerih bi lahko ministra interpelirali, ne pa njun osebni spor. Spomnil je na novelo zakona o kazenskem postopku, ki so jo v DZ podprli v glavnem poslanci SMC, in še nekaj zadev prej. Minister je po njegovem mnenju obljubljal reforme pravosodnega sistema, a jih ni prinesel. Očitek SDS se sicer nanaša na dejanja Klemenčiča v času, ko je bil v funkciji predsednika KPK. "Vemo, da SDS ne pozna zadržkov. Formalna vloga interpelacije je za odgovornost v trenutnem mandatu, a SDS kot ponavadi nima kompasa," je ocenil Vatovec in dodal, da pri interpelaciji nimajo podpore Levice.

V Zavezništvu in poslanski skupini nepovezanih poslancev po besedah poslanke Alenke Bratušek interpelacije še niso videli, zato se bodo o podpori odločili šele po tistem, ko jo bodo temeljito proučili. "Lahko pa načeloma v imenu Zavezništva povem, da interpelacij v zadnji polovici leta delovanja vlade ne podpiramo, ker se z interpelacijo ne more spremeniti nič več," je dejala. Dodala je, da bodo volivci naslednjega junija odločili, "kaj od etike, morale in pravne države je pri Miru Cerarju sploh še ostalo". "Po moji oceni nič," je dejala.