SDS: Zalarjeva zahteva je nezakonita

V SDS so prepričani, da je zahteva pravosodnega ministra Aleša Zalarja za izredni nadzor nad Okrožnim državnim tožilstvom v Ljubljani pravno nedopustna in nezakonita. Na svoji spletni strani so zapisali, da je Zalar s tem, ko je odredil izredni pravosodni nadzor, podlegel političnim pritiskom: "Čeprav je v pisnem odgovoru poslanki politične stranke Zares Cveti Zalokar Oražem obljubil, da bo na njeno zahtevo izvedel pravosodni nadzor nad delom Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani (gre za konkretno in odprto pravosodno zadevo, namreč za odločanje o zahtevi za preiskavo proti finskemu novinarju Berglundu), poskuša minister Zalar pred javnostjo to prikriti."

V največji opozicijski stranki menijo, da Zalar neprepričljivo zatrjuje, da želi opraviti pravosodni nadzor nad drugimi zadevami. "Nesprejemljiva je tudi njegova primerjava z izrednim nadzorom, ki ga je leta 2007 odredil takratni pravosodni minister Lovro Šturm nad Okrožnim državnim tožilstvom v Kopru," poudarjajo v SDS in pojasnjujejo, da je tedaj šlo za nadzor nad nepopolnim vnašanjem evidenc kadrovske službe. "Nadzor, ki ni imel nobene zveze z vsebino tožilskega dela, je bil opravljen in končan v nekaj urah," zatrjujejo.

Zalarjeva zahteva za izredni pravosodni nadzor pa za SDS ni nesprejemljiva le zato, "ker se nanaša na konkreten primer v postopku na državnem tožilstvu, ki je odprt in v fazi odločanja, ampak tudi zato, ker je zahteva za preiskavo že v pristojnosti sodišča". Kot trdijo v omenjeni stranki, ministrova zahteva pomeni politični pritisk na sodno odločanje, "sodišču sporoča neprikrito zahtevo dnevne politike po zavrnitvi zahteve za preiskavo in po ustavitvi postopka pred sodiščem".

Zato je tako ravnanje pravosodnega ministra treba zavrniti kot neskladno s pravno civilizacijskimi dosežki demokratične pravne države in kot nezakonito, še piše na spletni strani največje opozicijske stranke.

Kot je znano, je minister Zalar v četrtek med drugim dejal, da so izredni pravosodni nadzor nad delom Okrožnega državnega tožilstva na ministrstvu uvedli zato, ker iz odgovorov generalne državne tožilke Barbare Brezigar na poslansko vprašanje Cvetke Zalokar Oražem glede kazenskega pregona tožilstva zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda "izhaja domneva možnih hujših nepravilnosti pri opravljanju zadev državnotožilske uprave na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani".

Z urada generalne državne tožilke so v petek sporočili, da so "ponavljajoče se navedbe" ministra za pravosodje Aleša Zalarja v zadnjih dneh, da državno tožilstvo spada v izvršilno vejo oblasti, "za pravno in demokratično državo skrb zbujajoče, ker so v nasprotju z našo ureditvijo in tudi z evropskimi standardi pravne države".

Ministrstvo za pravosodje pa je v petek v odzivu na trditve urada generalne državne tožilke zatrdilo, da omejitve pristojnosti pravosodnega ministrstva oziroma vlade v razmerju do državnega tožilstva ne vplivajo na pristojnosti ministrstva "glede izvajanja pravosodnega nadzora nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani v konkretnem primeru".

Vodja ljubljanskega okrožnega tožilstva Tamara Gregorčič, ki je v četrtek nadzorni skupini zavrnila izvajanje nadzora, pa je v petek sporočila, da se je za zavrnitev začetka izvajanja pravosodnega nadzora odločila na podlagi 5. odstavka 66.c člena zakona o državnem tožilstvu. Omenjeni člen namreč določa, da lahko državni tožilec ali vodja državnega tožilstva zavrne izvajanje pravosodnega nadzora, če meni, da gre za nedovoljen poseg v samostojnost državnega tožilca.