Ko so se 15. maja zvečer oglasile sirene in so gasilci številnih prostovoljnih ter poklicnih gasilskih društev hiteli k poslopju podjetja za predelavo kemičnih odpadkov Kemis z Vrhnike, se seveda ni vedelo, kako hude in dolgoročne bodo posledice požara. Danes, mesec dni po požaru, zahtevna preiskava še poteka, vlada pripravlja strategijo kriznega upravljanja, prebivalci pa še vedno trkajo od vrat do vrat pristojnih služb in čakajo na pojasnila. Požar v Kemisu je pokazal, da potrebujemo narediti več na področju požarne varnosti, zlasti požarne preventive.
Vložki v preventivo so bistveno premajhni
Tukaj Slovenija še vedno šepa. Močno. Vložki v požarno preventivo so minimalni, medtem ko številne druge države temu namenjajo veliko več denarja. Tako je vedno več držav, ki poskušajo uzakoniti določene nove in učinkovitejše protipožarne sisteme, kot je vgradnja šprinklerjev ter drugih naprav za gašenje požarov, saj so skozi uporabo spoznali, da le-te učinkovito rešujejo življenja in seveda premoženje.
Žal je tako, da ob vseh novih materialih pride do požarnega preskoka že v manj kot petih minutah. To pomeni, da je v tem času požar že v celoti razvit. Samo za primerjavo, včasih so bili ti časi nekje med petimi in desetimi minutami. Sogovornik in strokovnjak za požarno varnost doc. dr. Aleš Jug, predsednik komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije in mednarodni organizaciji CTIF, profesor na Becker College v ZDA navaja naslednjo namišljeno situacijo: v primeru požara v objektu, ki nima vgrajenega šprinklerja, bi nastala škoda v višini 35.000 evrov vidnih stroškov (gre predvsem za materialne stroške) ter okoli 205.000 evrov nevidnih stroškov (to je večina finančnih in drugih stroškov). Razmerje je nekje 1 proti 7 oziroma proti 41. Jug izpostavlja, da bi škoda, ki bi jo lastnik objekta utrpel zaradi aktivacije šprinklerja predstavljala manj kot 10 odstotkov škode, ki bi nastala ob požaru brez vgrajenega sistema za gašenje. Izračun, ki več kot očitno govori v prid vgradnje sistemov za gašenje.
Najprej ukinili varnostne inženirje, nato še revizijo
Pri nas smo še daleč stran od tega, da bi uzakonili vgradnjo takšnih sistemov za gašenje. V bistvu smo še poslabšali razmere na področju požarne varnosti. Prvi korak nazaj smo naredili kmalu po osamosvojitvi, ko so podjetja večinoma prišla v zasebno lastnino. "Varnost je strošek," ugotavlja Jug, podjetja pa so svoje stroške oklestila tako, da so začela odpuščati varnostne inženirje, ki so naredili največ v podjetju na temo preventive. Drugi korak nazaj pa smo naredili leta 2013, ko smo ukinili soglasje na področju požarne varnosti ter revizijo požarne varnosti, ki se sedaj izvaja le, če tako zahteva sam investitor. In to tudi takrat, ko govorimo o podjetjih višjih požarnih tveganj, kakršen je tudi Kemis, opozarja Jug. Skratka, ukinili smo mehanizem, ki je izvajal nadzor nad tem, ali ima nek objekt ustrezno požarno varnost, ukrep, ki se je pokazal kot dober prav pri zelo kompleksnih objektih. Seveda na tej stopnji nismo dobili drugega, nadomestnega ukrepa, pač pa smo odgovornost preložili na investitorja in projektanta. "Vse je na projektantu in temu, kako bo načrtoval požarno varnost. Predpisi, ki jih imamo, se bolj ali manj nanašajo na manj zahtevne objekte, ki so nižjih tveganj (stanovanja in stanovanjske stavbe), na industrijo pa ne. Zato potrebujemo močno vlogo projektantov in veliko znanja," pravi Jug.
Ob novici, da bo imel požar v Kemisu najverjetneje dolgoročne posledice za lokalno skupnost, smo vsi skočili v zrak. A pristojni mirijo, da dosedanji nadzor nad podjetjem ni pokazal kršitev. Tudi rezultat izrednega inšpekcijskega nadzora na področju varstva pred požarom ni pokazal kršitev predpisov, so se minuli ponedeljek pohvalili na Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. O zadovoljevanju katerih predpisov govorimo? O teh, ki znižujejo požarno varnost, o teh, ki ukinjajo revizijo požarne varnosti in jo ponujajo kot opcijo?
Po požaru bi se večina odločila za drugačno oceno požarne varnosti
Konec maja je direktor vrhniškega podjetja Kemis Emil Nanut dejal, da ima podjetje nameščen avtomatski sistem za gašenje v tistih delih obrata, kjer so shranjeni odpadki, ki pomenijo večjo nevarnost za vžig, drugod pa le javljalnike požara. "Tako smo se odločili na podlagi ocene požarne varnosti," je takrat dejal Nanut in dodal, da bi bila danes, po požaru, ta ocena drugačna. Stroški razširitve avtomatskega sistema za gašenje ter zaposlitev dodatnega človeka, ki bi bil ves čas prisoten v podjetju, bi za podjetje seveda pomenili dodaten strošek, a, kot je rekel Nanut, "bi bil ta strošek z današnjega vidika seveda zanemarljiv".
Inšpekcijski nadzor je tako končan, podjetju pa so inšpektorji sedaj naložili le izdelavo novega požarnega reda, ki bo prilagojen novim razmeram v objektu. Pa se je Slovenija kaj naučila iz tega primera? Trenutno ne kaže tako. Jug opozarja prav na to razliko med nami in številnimi drugimi državami. Nekatere skandinavske države in sever Evrope so pred leti, prav tako kot mi, ukinile soglasja in revizije požarne varnosti, a so kmalu ugotovile, da se je poslabšala požarna varnost in so šle v hitro spremembo zakonodaje ter vrnile revizijo, opozarja Jug. Pri nas se kaj takšnega (še) ni zgodilo.
Zakonodajo in predpise je potrebno ves čas spremljati in prilagajati
Jug opozarja, da ima Amerika zelo dober inštrument, in to je redni pregled predpisov. Organizacija, ki bdi nad požarno varnostjo v ZDA, je National fire protection association. "Pri njih na vsake tri leta naredijo revizijo predpisov in se vprašajo, ali je možno, da je zaradi zastarelega predpisa nekoliko slabša požarna varnost. Oziroma po vsakem večjem požaru naredijo revizijo predpisov, ki veljajo za prizadeti objekt, ter napake ustrezno odpravijo," pravi Jug.
Na vprašanje, kako je s tem pri nas, pa odgovarja: "Imamo veliko organizacij, ki na področju požarne varnosti naredijo zelo veliko. Problem pa je, da je delo pogosto volontersko. Preventiva je nek nebodigatreba, kjer težko zanj najdemo denar. Bodisi s strani države ali komercialnih organizacij. Volontersko delo pa pomeni, da gredo stvari bolj počasi naprej."
Premalo se svoje vloge zavedo menedžerji in zavarovalnice
Jug izpostavlja tudi vlogo menedžerjev, ki se premalo zavedo, da požari stanejo in da lahko hitro pripeljejo v propad podjetja. Prav tako imajo pomembno vlogo tudi zavarovalnice, ki bi morale določiti minimalni nivo požarnega tveganja, preko katerega ne gredo. To pomeni, da določenih požarno zahtevnejših objektov ne želijo zavarovati, če nimajo dosežen nek minimalen nivo požarnega tveganja. "Tega v Sloveniji nimamo in upam, da bo v prihodnje to postala splošna praksa," dodaja Jug.
Gasilci potrebujejo več osebne zaščitne opreme
Jug se je dotaknil tudi opremljenosti gasilcev, ki so sodelovali v intervenciji. Kot pravi, bi lahko bili bolje opremljeni, saj oprema ni bila povsem ustrezna. "Potrebovali bi veliko več osebne zaščitne opreme, prav tako se je pokazalo, da je bilo ob požaru v Kemisu zelo izpostavljeno njihovo zdravje," pravi Jug. "Ko gasilec vstopi v prostor, kjer je požar, je izpostavljen zelo veliko nevarnim stvarem. Veliko teh snovi se nalaga v telesu, preko oblačil, na koži in neka splošna praksa v svetu je, da naj bi gasilci imeli vsaj dva seta osebne zaščitne opreme."
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.