22. oktobra 2014 je po kratkih, a zelo intenzivnih padavinah poplavni val zajel južni del Ljubljane in poplavil skoraj tisoč objektov. Takrat je sicer padlo manj padavin kot v katastrofalnih poplavah leta 2010, a so bile te zelo intenzivne. V zaledju Polhovega Gradca je zgolj v osmih urah padlo 220 milimetrov padavin, ki so povzročile močan tok Horjulke in Gradaščice. Narasla sta tudi potoka Glinščica in Pržanec, začela so se katastrofalna razlivanja. Najhuje je bilo na območju Viča.
Prizori poplavljenih območij so bili pretresljivi. Prebivalci tega dela Ljubljane so ostali ujeti v svojih domovih, promet je na glavni južni vpadnici v mesto povsem obstal. Kmalu so žalostne posnetke poplavljenih domov in zalitih garaž zamenjali posnetki požrtvovalnih gasilcev in pripadnikov civilne zaščite, ki so priskočili na pomoč najbolj prizadetim prebivalcem.
Po prvih poplavah pristojni zaspali
Ti so se upravičeno jezili. Po katastrofalnih poplavah leta 2010, ko je država prizadetim prebivalcem obljubila pomoč, predvsem pa ukrepe za zaščito pred poplavami, se ni veliko spremenilo. Očitno so leta 2010 zaspali z mislijo, da so se zgodile stoletne poplave. Prebivalci jugozahodnega dela Ljubljane so bili tako leta 2014 upravičeno besni. Takšno škodo, ki je nastala, bi lahko država preprečila, pa je ni. Stoletne poplave so nenadoma postale realnost, sedanjost, prihodnost pa povsem neznana.
Prebivalci tega dela Ljubljane in zaledja, pa tudi različni strokovnjaki, so se povezali in ustanovili Civilno iniciativo za poplavno varnost jugozahodnega dela Ljubljane, da bi jim uspelo skupaj s pristojnimi vendarle doseči večjo poplavno varnost na tem območju. Tudi župan Zoran Janković je, tako kot že leta 2010, med obiskom najbolj prizadetih predelov oktobra 2014 zatrjeval, da bodo naredili vse, da se takšne katastrofalne posledice poplav preprečijo.
Lahko bi rekli, da je imel župan Janković srečo, saj od zadnjih poplav do danes, ko se vendarle začenjajo težko pričakovana dela za zagotovitev protipoplavnih ukrepov na območju potoka Glinščice, ni bilo močnih nalivov in posledično poplav. Za poplavno ogroženost na tem območju namreč ni dolžna poskrbeti država, temveč Mestna občina Ljubljana.
Suhi zadrževalnik bo pred poplavami ščitil Rožno dolino
Zadrževalnik v Brdnikovi ulici, ki je eden od ukrepov za preprečevanje poplav na tem območju, je bil v občinski prostorski načrt umeščen že sredi leta 2012, danes pa so se začela prva dela. S protipoplavnimi ukrepi in gradnjo suhega zadrževalnika naj bi se zmanjšala poplavna ogroženost širšega območja Rožne doline in jugozahodnega dela Viča.
Ureditev območja Brdnikove ulice z izvedbo protipolavnega nasipa je predvidena v več zaporednih fazah. V sklopu prve bodo nadvišali severni krak Brdnikove ulice in rekonstruirali premostitveni objekt preko Glinščice z nastavitvijo za zapornico, ki jo bodo postavili v 2. fazi. Prav tako bodo rekonstruirali križišče Brdnikove ulice s cesto Pot za Brdom in pripadajočo komunalno infrastrukturo.
Kaj načrtujejo v naslednjih fazah?
Prav tako naj bi z nasipi dvignili desni breg potoka in uredili razlivne površine. Koliko je občina plačala za odkup zemljišč, teh naj bi bilo za kar 11.000 kvadratnih metrov, nam ni znano. Leta 2014 so v službi za razvojne projekte in investicije MOL dejali, da bodo lastnikom zemljišč, kjer bo zgrajen zadrževalnik, za kvadratni meter zemljišča, ponujali osem evrov.
V letošnjem proračunu je Mol za projekt namenila slabega 1,4 milijona evrov. Kot izhaja iz proračuna, so sredstva namenjena za začetek izvedbe gradbenih del in opravljanje strokovnega nadzora pri gradnji 1. faze urejanja zadrževalnika.
Občina je sicer pred začetkom gradnje denar namenila še za poplačilo obveznosti za izvajanje monitoringa živih bitij na območju zadrževalnika pred začetkom gradnje ter za izdelavo potrebnih hidroloških študij in izdelavo projektne dokumentacije za predvidene ukrepe v nadaljnjih fazah urejanja zadrževalnika. Protipoplavni ukrepi na območju Brdnikove bodo po oceni občine končani do leta 2020.
Gradnjo bo izvajala družba Trgograd. Ta je po poročanju časnika Dnevnik na pogajanjih, ki so bila pred dobrim mesecem na občini, ponudila najnižjo ceno, in sicer 1,98 milijona evrov brez davka na dodano vrednost.
Zakaj je trajalo kar pet let?
Čeprav je jasno, da gre za nujne protipoplavne ukrepe, pa je od umestitve zadrževalnika na Brdnikovi ulici v prostor do prvih del minilo skoraj pet let. MOL se je najprej izgovarjala na počasnost Agencije RS za okolje (Arso), češ, da so zavlačevali z izdajo vodnega soglasja za rekonstrukcijo ceste, a so na Arsu očitke zavrnili. Dlje časa je trajalo pridobivanje okoljevarstvenega soglasja, kar precej časa pa je trajal proces odkupovanja zemljišč.
KOMENTARJI (89)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.