FOTO: Janša: Pravijo, da smo postali država, kjer pohlep in napuh veljata več kot poštenost, marljivost in delavnost

Premier Janša je na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti predlagal, da se kot družba poenotimo o tem, da obstaja ločnica med prav in narobe in da ni več resnic, ter se resno spopademo z očitnimi zablodami in stranpotmi dosedanjega razvoja. Proslave se ni udeležil Zoran Janković.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Fotogalerija (12)

  • Državni vrh na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti
  • Janez Janša - 1
  • Janez Janša in Urška Bačovnik Janša
  • Janez Janša - 2
  • Danilo Türk in Borut Pahor
  • Janez Janša in Borut Pahor
  • Borut Pahor in Tanja Pečar
  • Vinko Gorenak, Ljudmila Novak in Borut Pahor
  • Radovan Žerjav s soprogo
  • Borut Pahor
  • Danilo Türk in Borut Pahor
  • Borut Pahor

Premier Janez Janša je v uvodnem govoru na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti povedal, da je december mesec dobrih misli in želja. "In takšno dobro misel smo 23. decembra 1990 izrazili tudi za našo Slovenijo. Padla je odločitev, po kakršni hrepeni vsak zrel narod – odločitev za samostojno državo. To so bila leta optimizma. Odpirale so se nove poti in nove priložnosti. Na trenutke se je zdelo, da se lahko naša pot samo še vzpenja in da nam samim ni treba veliko storiti," je povedal Janša in se dodal, da so se že kmalu začeli kazati obrisi težav, s katerimi se nismo začeli pravočasno spopasti.

Vsak slovenski državljan, ki obleče trenirko in gre na volitve, izkaže večje spoštovanje do države kot tisti, ki obleče obleko in kravato in ne gre na volitve.
Premier Janez Janša

"Mislim, da vemo, kaj vse smo spregledali in česa nismo odpravili v naši 20-letni tranziciji, pa bi morali. Da smo padli na izpitu, nas vsak dan opozarjajo državljani in državljanke," meni Janša in dodaja, da sta se v Sloveniji razmahnila pohlep in napuh ter da se nekateri posamezniki, ki so imeli privilegije, teh še vedno oklepajo. "Pravijo tudi, da nismo pravna in pravična država, da smo postali država, kjer pohlep in napuh veljata več kot poštenost, marljivost in delavnost," je izpostavil premier.

"Država je tisti garant, ki mora v dobrih in slabih časih skrbeti, da so bremena pravično razporejena. Če pa pride do napak in zlorab, morajo biti v pravni državi odgovornosti za te napake izterjane," je razmišljal predsednik vlade.

"Jugoslavije ni več, za Slovenijo gre"

V govoru se je dotaknil tudi protestov. To, da so posamezniki vihteli slovenske zastave in tudi protestirali proti vladi, se mu ne zdi narobe. Narobe pa se mu zdi, da so bili na protestih tudi "zastava države, ki je ubijala naše ljudi" in "totalitarni simboli".

"Vsem tem bi rad navedel besede, ki jih je ob razglasitvi plebiscitnega rezultata dejal Jože Pučnik: 'Jugoslavije ni več, za Slovenijo gre,'" je dejal Janša.

Vinko Gorenak, Ljudmila Novak in Borut Pahor

Borut Pahor, Ljudmila Novak in Vinko Gorenak (Foto: Miro Majcen)

Ali se bomo vrnili k poštenju ali potonili v močvirju kaosa

In kako naprej? "Zdaj gre za Slovenijo, vpeto v skupno evropsko prihodnost," je dejal in sklenil, da imamo dve možnosti. "Da se kot družba poenotimo o tem, da obstaja ločnica med prav in narobe in da ni več resnic, ter se resno spopademo z očitnimi zablodami in stranpotmi dosedanjega razvoja ter vrnemo poštenju in pravičnosti domovinsko pravico," je pojasnil.

V imenu vlade je obljubil, da so se pripravljeni kjer koli in kadar koli z vsemi, ki nosijo odgovornost, za prihodnost Slovenije pogajati, dogovarjati, usklajevati o ukrepih, ki jih mora Slovenija še sprejeti v naslednjih dveh letih za izhod iz krize za ponovni zagon rasti in za to, da bomo postali bolj pravična država.

Kot drugo, slabšo možnost pa je navedel, da še naprej upamo, da se bo kar vse samo od sebe spremenilo, ob tem pa na volilne dneve ostajamo doma. "Upamo, da se bomo vsak posebej že nekako znašli, in tonemo vedno globlje v močvirju sprijaznjenosti, nemoči, vladavine finančnih in političnih ozadij in lobijev ter nenazadnje eventualno kaosa," je dodal.

Janković se proslave ni udeležil

Zoran Janković - 2

Zoran Janković (Foto: Damjan Žibert)

Predsednik Pozitivne Slovenije in ljubljanski župan Zoran Janković se ni udeležil današnje proslave.

Iz kabineta ljubljanskega župana so na Boža Predaliča, generalnega sekretarja vlade in predsednika Koordinacijskega odbora državne proslave, naslovili dopis, v katerem so pojasnili, zakaj se Janković ne bo udeležil državne proslave.

Zapisali so, da smo bili v zadnjem letu priča ''številnim ideološkim delitvam, ki jih povzroča vlada na različne načine, tudi z državnimi proslavami. In to v času, ko je enotnost Slovenk in Slovencev še toliko bolj pomembna, saj se spopadamo s krizo, ki jo je mogoče omiliti s pravimi odločitvami in ukrepi ter je preusmerjanje pozornosti preko ideoloških razhajanj toliko bolj nerazumljivo''.

''Ker očitno tudi tokratna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti odpira ideološka vprašanja in se zapleta že okoli same himne, gospod Janković ne želi biti del tovrstnih manipulacij. Zato njegovo udeležbo opravičujemo,'' so še zapisali v dopisu.

Danilo Türk in Borut Pahor

(Foto: Miro Majcen)

Türk si je premislil

Po neuradnih informacijah je sprva kazalo, da se proslave naj ne bi udeležil niti predsednik republike Danilo Türk, a v njegovem uradu so to zanikali. Za 24ur.com so povedali, da se je Türk udeležil proslave v Cankarjevem domu, še pred tem pa se je udeležil tudi slavnostne seje v državnem zboru, kjer je potekala tudi prisega Boruta Pahorja.

Toda na protokolu vlade RS so bili zjutraj s strani predsednikovega urada najprej obveščeni, da Türka na današnji slovesni seji državnega zbora in na večerni proslavi ne bo. Med 11. in 12. uro pa so dobili obvestilo, da se bo predsednik obeh slovesnosti vendarle udeležil.

Praznik v spomin na odločitev za samostojnost

Dan samostojnosti in enotnosti praznujemo 26. decembra. Prepričljiva večina volivcev se je 23. decembra pred 22 leti na plebiscitu odločila za samostojno Slovenijo, rezultate pa so razglasili tri dni pozneje.

Plakat

(Foto: Nina Šašek Kocbek)

Plebiscit leta 1990 je sledil demokratičnim spremembam, ki so se začele sredi 80. let prejšnjega stoletja in so aprila tega leta pripeljale do prvih povojnih demokratičnih in večstrankarskih volitev.

Napoved programa proslave je spet sprožila nekaj razburjenja, saj so se pojavile informacije, da naj bi na njej izvajali dve kitici Prešernove Zdravljice. Vendar so v uradu vlade za komuniciranje zagotovili, da bo baritonist Domen Križaj ob spremljavi policijskega orkestra kot himno zapel le sedmo kitico, kot to določa zakon.

Proslavo naj bi spremljala kulturna manifestacija

Ob robu proslave pa so se v središču mesta srečali kulturniki in umetniki ter izrazili potrebo po drugačni paradigmi v kulturi in politiki.

Kot so sporočili iz Založbe Sanje, so shod prijavili, da bi se izognili plačilu zagrožene globe.

Nekaterim posameznikom je bila ideja o shodu, objavljena na družbenem omrežju Facebook, zelo blizu, zato so se osebno izpostavili z imenom in priimkom, pobudi pa so se pridružili tudi Društvo slovenskih pisateljev, številni posamezniki, umetniške skupine in društva.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 2753
Roman Hren 16.04.2013 14:34:30
Ne, pravijo, Postali smo...
Več komentarjev