FOTO: V Logatcu protestirali proti nastanitvi beguncev in migrantov

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic zanika očitke, da država lokalnih skupnosti o namestitvi migrantov ne obvešča dovolj. Preverili smo tudi navedbe, ki krožijo po Facebooku, da so migranti na Vrhniki kradli po trgovinah. V Logatcu so pripravili protest.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Fotogalerija (11)

  • Protest Logatec - 1
  • Protest Logatec - 2
  • Protest Logatec - 3
  • Protest Logatec - 4
  • Protest Logatec - 5
  • Protest Logatec - 6
  • Protest Logatec - 7
  • Protest Logatec - 8
  • Protest Logatec - 9
  • Protest Logatec - 10
  • Protest Logatec - 11
Boštjan Šefic

Boštjan Šefic (Foto: POP TV)

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic ob protestih proti namestitvi migrantov zavrača očitke, da država lokalnih skupnosti o tem ne obvešča dovolj. "Imam resnično čisto vest, saj smo imeli z lokalnimi skupnostmi številne sestanke," je dejal v pogovoru za STA in dodal, da so roko ponudili vsem, redko pa je bila sprejeta.

Kot je pojasnil, so se tako predstavniki njihovega ministrstva kot drugih ministrstev, uprave za zaščito in reševanje in podobno večkrat srečali z lokalnimi skupnostmi in imeli celo vrsto aktivnosti, s katerimi so obveščali javnost, kaj se dogaja. "Imeli smo sestanke na delovni ravni, sklicali smo posvete županov občin, kjer so sprejemni ali nastanitveni centri, imeli smo več sestankov na predsedstvu Skupnosti občin Slovenije, pripravili smo dve informaciji, tiskovne konference, prisotni smo bili na lokalnih radijih, sejah občinskih svetov. Kjer so bila določena odprta vprašanja, denimo v Dobovi, smo imeli sestanek tudi v krajevni skupnosti, v krajih, ki so bolj obremenjeni, smo bili večkrat ..." je naštel.

Na Facebooku se širi zapis Vrhničanke, da so migranti, ki so jih nastanili tam kradli po trgovinah, da so tam nastanili predvsem moške, ki so tudi oboroženi z noži in da je učenke, ki hodijo tam mimo, strah.

Na Policijski upravi Ljubljana so pojasnili, da policijska postaja Vrhnika do tega trenutka ni prejela nobene prijave povezavi z domnevnim izvrševanjem kaznivih dejanj s strani migrantov, kot je navedeno v zapisu. ''Migranti, ki so nastanjeni v nastanitvenem centru Vrhnika, so identificirani. Nastanitveni center v Vrhniki sicer ni objekt zaprte narave, migrantom pa je omejeno gibanje na kraj nastanitve. Policisti bodo v povezavi z aktualnimi dogodki spremljali varnostne dogodke in zagotavljali varnost vseh ljudi na omenjenem območju,'' so zagotovili na PU Ljubljana.

Na Generalni policijski upravi so tudi potrdili, da je 25 tujcev včeraj ponoči res zapustilo vrhniški center in so se odpravili proti Karavankam. Policisti so jih prestregli na mednarodnem potniškem vlaku na Jesenicah (smer Karavanke). Slovenska stran jih nato prepeljala nazaj na Vrhniko. Zdaj tečejo postopki, da bi migrante vrnili nazaj na Hrvaško.

Pogovarjali so se o konkretnih težavah, denimo na Vrhniki

Poudaril je tudi, da so bili vedno dostopni za vsa pojasnila, tudi za individualna srečanja. Spomnil je, da je bil spisek centrov prvič objavljen oktobra, in zatrdil, da so ves čas delali transparentno. V tem času, torej do danes, v teh okoljih ni bilo nobenih protestov, zadržkov. Na več posvetih so pogovarjali tudi o čisto konkretnih težavah, denimo tudi o občutljivosti lokacije centra na Vrhniki, ki je v bližini vrtca. Županu so zagotovili, da bodo posebej pazili, da bodo na Vrhniko nameščali bolj družine in podobno, je pojasnil državni sekretar, ki je torej poudaril, da je dialog bil.

Enako je bilo v Šenčurju. "Ko smo prvič resno začeli razmišljati o Šenčurju, smo obiskali župana občin Šenčur in Kranj, slab mesec zatem sva skupaj z ministrico v okviru obiska vlade na Gorenjskem vnovič obiskala župana Šenčurja in mu predstavila vse ukrepe, bila sva tudi pri kranjskem. Nihče ne more reči, da ni vedel, za kaj gre in na kakšen način se to načrtuje. Obema županoma smo ponudili tudi, da bi še pred sprejeto odločitvijo prišli stvari pojasnit na sejo občinskega sveta, pa nismo dobili nobenega vabila," je bil jasen Šefic.

Glede Logatca, kjer je bil v torek protestni shod, je dejal, da je bil tam osebno že v začetku oktobra, ko so si ogledali center in pojasnili, kaj se bo dogajalo in kakšna je perspektiva. "Nenazadnje je Logatec v kontingentnem načrtu za povečan sprejem prosilcev za mednarodno zaščito. Skratka, ničesar nikoli nismo prikrivali, nasprotno, veliko smo dajali informacij," je zatrdil.

Izgovor, da niso seznanjeni, ni na mestu, meni Šefic

Šeficu se zdi, da "izgovor", da ljudje niso seznanjeni z dogajanjem, ni na mestu. "Ne trdim, da ne bi mogli kaj narediti boljše, še bolj učinkovito. In tudi sami skušamo prilagajati oblike informiranja," je dejal in napovedal, da bodo skušali dati še več informacij prek lokalnih medijev in jih morda skušali strniti, da bi lahko prišle do vsakega občana.

A ob tem je izpostavil tudi, da so mu v eni od občin svetniki povedali, da se v pol leta na občinskem svetu niti enkrat niso pogovarjali o migrantski krizi, čeprav imajo v občini migrantski center. Tudi člani predsedstva skupnosti občin bi po njegovem mnenju morali informacije deliti z ostalimi občinami. A ob tem je poudaril, da ne želi valiti krivde na nikogar, saj ni čas za prelaganje odgovornosti.

Kot enega možnih vzrokov za proteste vidi tudi, da so bili doslej z migracijami obremenjene le nekatere občine in kraji, denimo Dobova, Šentilj, Gornja Radgona, deloma Vrhnika, in da so ostale občine, ki imajo centre, dobile občutek, da je to zanje mimo. "Mi smo pa ves čas poudarjali, da ti centri imajo svojo funkcijo in da če bo potreba, bodo aktivirani. Zdaj, ko se je pokazala potreba, je pa občutek, kot da se nekaj na novo dogaja, pa se ne," je poudaril.

Na vprašanje, do katere mere bo država upoštevala proteste občin, je Šefic dejal, da je to stvar odločevalcev. "Naš cilj je še vedno odprt dialog, iskanje skupnih rešitev, preverjanje možnosti, da bi šli nasproti lokalnim skupnostim, da bi bili ti centri čim manj moteči v tem okolju, da bi te ljudi čim lažje sprejeli, da ne bi bilo konfliktov in slabe volje. Zavedamo se, da ne bo lahko, kako bodo pa tisti, ki odločajo, na koncu odločili, bomo pa videli. A dialoga res ne vodimo s figo v žepu," je zagotovil.

Shod v Šenčurju - 3

V Šenčurju so minuli konec tedna pripravili protest. (Foto: Aljoša Kravanja)

Za Kidričevo je projektna naloga narejena, a jo bodo še dodatno nadgradili in to bo podlaga za odločanje na vladi. Tudi glede Šenčurja še potekajo določena preverjanja, ali je možno skleniti kak dogovor.

V Kranju pa so odstopili od načrta, da bi v tamkajšnji dijaški dom namestili migrantske otroke brez spremstva, saj gre za res občutljivo, ranljivo skupino, starih od 8 do 14 let."In preprosto ne moremo dovoliti, da se na plečih dijakov in teh otrok, ki bi prišli v ta dom, lomijo kopija. To je neprimerno in nesprejemljivo in to je edini razlog, da smo odstopili od načrtov," je pojasnil. Ob tem je dodal, da ga je zelo presenetilo, da so peticijo proti podpisovali celo profesorji bližnje gimnazije.

Kar se tiče kapacitet na Debelem Rtiču, ki so v lasti notranjega ministrstva in ne gre za letovišče Rdečega križa, pa je dejal, da bodo tja, če bo sploh potreba, namestili predvsem mlajše in družine.

Šefic se ob vsem dogajanju tudi strinja, da je reševanje migrantske krize politično vprašanje, tako notranje kot zunanjepolitično.

Ob tem pa je spomnil, da so tudi poslancem in državnim svetnikom zadeve večkrat podrobno pojasnili in da so jim dali jasno vedeti, da jih lahko kdorkoli pokliče in jim bodo prišli stvari še dodatno pojasniti. Vsaka poslanska skupina ima in bo imela vedno možnost, da vpraša vse, kar jo zanima, je dodal. "Roka je bila torej ponujena, a redko izkoriščena, zato ni primerno, da na tak način letijo očitki na lokalni ali državni ravni," je ponovil glede očitkov o delovanju na skrivaj.

"Morebiten sklic poslanskih skupin ali vodstev političnih strank pa je v domeni predsednika vlade, republike ali koga drugega. Naša operativna skupina tega ne more," je še dodal za STA.

Po današnjem sestanku v Logatcu dogovor, da bo za varnost poskrbela država, a protesta niso odpovedali 

Berto Menard - 1

Berto Menard, župan Logatca (Foto: Damjan Žibert)

V Logatcu so se danes drugi dan zapored zbrali občani, ki nasprotujejo vzpostavitvi azilnega centra. Župan Berto Menard je okoli 200 zbranih skušal pomiriti, saj je na popoldanskem sestanku s predstavniki notranjega ministrstva (MNZ) dobil določena zagotovila, a je bil deležen precej kritičnih in zaskrbljenih odzivov.

Predvsem so v skrbeh krajani, ki živijo blizu izobraževalnega centra za zaščito in reševanje. Tega je vlada v ponedeljek prekategorizirala v izpostavo azilnega doma, tja pa naj bi nameščali prosilce za mednarodno zaščito. V bližini centra, kjer naj bi namestili migrante, stoji okoli deset stanovanjskih hiš.

Župan Menard je danes od predstavnikov MNZ dobil pojasnilo, da bodo v Logatcu nameščali predvsem družine z mladoletniki in da bo poskrbljeno za dodatno varnost. Klub temu so krajani na današnjem shodu izrazili bojazen, da temu ni tako. Tudi županov poziv, naj pokažejo krščansko usmiljenje do ljudi v stiski, je naletel predvsem na jezne odzive.

Kot je dejala ena od občank, ki živi v neposredni bližini od glavnine Logatca sicer precej odmaknjenega centra, jo skrbi za varnost njenih pet otrok. Druga krajanka je opozorila, da so v Logatcu lepo sprejeli begunce, ki so bili doslej že nameščeni v centru, povsem nekaj drugega pa je po njihovem mnenju azilni dom, o katerem lokalne skupnosti nihče ni predhodno povprašal.

Na dogajanje se je odzval tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, tudi sam občan Logatca. V pogovoru za Radio 94 je poudaril, da so prostori v Logatcu namenjeni predvsem ranljivejšim skupinam, država pa mora poskrbeti za ljudi, ki zaprosijo za zaščito.

Po Brglezovih besedah je v takih primerih potreben pogovor, ki ga ni nikoli dovolj, "vsaj takrat ne, ko je ljudi strah". "Trenutek je težak za vse nas, kar lahko storimo, je, da zaupamo policiji in vsem službam, ki so zaenkrat naredile največ za to, da je bil tok obvladan. Smo pa dolžni spoštovati tako svojo ustavo kot mednarodne obveze, ki jih imamo," je pojasnil Brglez.

Vrhniški občinski svet o begunski problematiki predvidoma prihodnji teden

Na torkovem sestanku z državnim sekretarjem na ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem, na katerem so bili poleg vrhniškega župana med drugim tudi predstavniki političnih strank, zastopanih v občinskem svetu, in vodje svetniških skupin, so nekateri poudarili, da je lokacija začasnega namestitvenega centra neprimerna. Dogovorili so se, da bodo v center, ki sicer sprejme 840 ljudi, namestili do največ 200 migrantov hkrati, to naj bi bile družine. Preverili pa naj bi tudi možnost nove lokacije. Za omenjeno skupino ljudi bo 24 ur na dan skrbelo šest policistov, dva pripadnika civilne zaščite in 23 javnih uslužbencev. V centru bodo uredili tudi trgovino z najnujnejšim blagom.

Predstavniki občine Vrhnika, tamkajšnjega začasnega namestitvenega centra, vrtca in OŠ Antona Martina Slomška, predstavniki Visokega komisariata Združenih narodov za begunce, policije in občinskega redarstva so se danes na sestanku zaradi bojazni prebivalcev pred večjim številom migrantov dogovorili za več ukrepov.

Med drugim bodo v najkrajšem času na območju Trojice in okolice, ki je priljubljeno za sprehode, od 9. do 12. ure navzoče tri uniformirane osebe bodisi iz vrst civilne zaščite bodisi iz Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije.

Kot je za STA povedal vrhniški župan Stojan Jakin, so se dogovorili tudi, da bosta na območju osnovne šole in vrtca vsak delavnik med 6. in 15. uro navzoča predstavnika policije in medobčinskega redarstva.

Že zdaj nadzor na Vrhniki ves čas izvaja ena mobilna policijska patrulja, občasno pa dve. V času prihoda in odhoda otrok v vrtec in šolo pa je pred vhodom v center navzoč eden od šestih policistov, ki delujejo v začasnem namestitvenem centru.

Po županovih besedah pa je nujna tudi boljša komunikacija med državo in občino. Tudi o tem bodo spregovorili na izredni seji občinskega sveta, ki bo predvidoma prihodnji teden, je napovedal.

Janković poziva k pogumu

Ljubljanski župan Zoran Janković je ob zadnjih javnih nasprotovanjih namestitvi migrantov za STA sporočil, da ga protibegunska propaganda, protesti in sovražne izjave globoko žalostijo. "Izkoriščanje bega ljudi pred vojnami v politične namene je nevarno početje, ki zasluži obsojanje," je dejal, Ljubljančane pa pozval, naj pokažejo pogum.

Kot je zapisal v izjavi, je Ljubljana že večkrat "dokazala, da je strpno, solidarno in tovariško mesto, kjer različni živimo skupaj in se med seboj spoštujemo". "Dokazali smo tudi, da znamo stopiti skupaj in pomagati ljudem v stiski, ko so uničujoče poplave zajele naše sosednje države. Verjamem, da je danes nujno pokazati sočutje do ljudi, ki so zaradi vojne morali zapustiti svoje domove in se podati v svet, mnogi med njimi neznano kam. Moramo se zavedati, da se lahko vsakdo znajde v podobni situaciji, ko bo odvisen od pomoči in razumevanja drugih," je bil jasen.
 

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo: