Šele ko zamenjajo službo, si delavci upajo delodajalce prijaviti zaradi neizplačila plač

Inšpektorji za delo so lani opravili skoraj 14.700 inšpekcijskih nadzorov, pri čemer so odkrili 33.360 kršitev in izdali skoraj 11.000 ukrepov. Po besedah glavne inšpektorice za delo Nataše Trček so že deveto leto zapored največ kršitev ugotovili na področju neizplačila plač, zadnjih nekaj mesecev pa je pereča tema tudi delo otrok.

Kot je pojasnila ob predstavitvi dela Inšpektorata RS za delo v lanskem letu, inšpektorji zadnji dve leti večji poudarek dajejo na kakovost nadzorov, zato jih opravijo tudi manj kot so jih v prejšnjih letih. So pa ti bolj temeljiti, posledično pa inšpektorji ugotovijo tudi več kršitev.

Lani so delodajalcem izrekli skoraj 11.000 ukrepov, kar je po besedah Trčkove 3000 več kot leto prej. Okvirno si izrekli za 3,3 milijona evrov glob, izplačanih pa jih je bilo manj kot milijon. "V preteklem letu nam je zadevo nekoliko onemogočil pomorski zakonik, kjer je bilo po pomoti odpravljenih kar nekaj naših členov in smo delovali predvsem ureditveno, ne pa tudi kaznovalno," je pojasnila.

Po besedah Trčkove je število prijav, ki jih dobijo na inšpektorat, še vedno izredno veliko. Lani so jih dobili 6500, kar je sicer malenkost manj kot v preteklih letih. Večina se jih še vedno nanaša na področje delovnih razmerij. Od vseh prijav jih je bilo lani s tega področja okoli 5300, je pojasnila Trčkova.

Šele, ko zamenjajo službo, si upajo prijaviti kršitve

Največ kršitev so že deveto leto zapored ugotovili na področju neizplačila plač. Veliko prijav prejmejo za nazaj, ko delavci zamenjajo zaposlitev in po besedah glavne inšpektorice tudi "bolj upajo prijaviti kršitve". V zadnjih štirih mesecih pa so na inšpektoratu opazili tudi preobrat, saj so se nanje v velikem številu začeli obračati delodajalci, ki zatrjujejo, da ne dobijo zadostnega števila delavcev, je pojasnila.

"Lahko predvidevamo, da bo v bodoče trg naredil svoje in bodo dobri delodajalci dobili dobre delavce, seveda pa jih bo treba za to ustrezno nagraditi," je izpostavila.

Tuje agencije ponujajo otroke za snemanje reklam in filmov

Nova tema, s katero se zadnje mesece ukvarjajo na inšpektoratu, pa je delo otrok. Kot je poudarila Trčkova, se v zadnjem času pojavljajo agencije za posredovanje dela otrok, zakonodaja v Sloveniji pa je po njeni oceni na tem področju premalo regulirana.

Kot je dodala, se pojavljalo tudi tuje agencije, ki želijo posredovati delo tujih otrok, predvsem za snemanje reklam in filmov. Nekatere države, predvsem severnoevropske, so delo otrok v celoti prepovedale in se trg seli na jug, je še pojasnila Trčkova. "Ministrstvo smo o tem obvestili in smo že v pogovorih, kako zadevo razrešiti," je dodala.

Inšpektorat je lani uspešno kandidiral tudi za evropska sredstva s projektom Odpravimo konflikte na delovnem mestu, v okviru katerega bodo poskušali dvigniti število uspešnih posredovanj v sporih med delavci in delodajalci. Drugi del tega projekta pa je osveščanje delodajalcev o varnem in zdravem delu, za kar po besedah Trčkove vlade veliko zanimanje.

Direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu Slavko Krištofelc je na novinarski konferenci pojasnil, da so lani na tem področju lani opravili okoli 6800 nadzorov in izdali okoli 5000 ukrepov. Največ pozornosti so namenili gradbeništvu, ki so ga po besedah Krištofelca tudi lani prepoznavali kot izrazito nevarno dejavnost.

Manj smrtnih nezgod pri delu, kot v letu poprej

Predstavil je tudi število prijavljenih nezgod pri delu. Kot je pojasnil, so jih delodajalci lani prijavili 9200, od tega 8700 lažjih, 450 težjih, pet kolektivnih nezgod in 15 smrtnih nezgod. Slednjih je bilo bistveno manj kot leta 2015, ko so jih je bilo 24, je dejal.

Najpogostnejši vzroki za smrtne nezgode so prometne nesreče, raste pa nasilje na delovnem mestu. Lani so na ta način umrle tri osebe, in sicer dva policista in en zdravstveni delavec, je pojasnil.

Ta petek bo svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki bo letos namenjen predvsem zbiranju informacij s tega področja, je dejal Krištofelc.