Spor na protikorupcijski komisiji: namestnica predsednika svojega šefa pozvala k odstopu

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec je danes popoldan sklical dopisno sejo senata. Ena od točk predvidenega dnevnega reda je bila tudi obravnava ugotovitev o konkretnem primeru, ki se nanaša na postopek izbire slovenskih kandidatov za evropskega komisarja.

Senat KPK je po seji sprejel odločitev, da je Bratuškova kot uradna oseba, torej predsednica vlade, na 69. redni seji vlade dne 31. julija 2014 odločala o predlogu kandidatov za člana Evropske komisije, med katerimi je bila tudi sama. "Pred sprejemom odločitve, se je bila predsednica vlade dolžna bodisi (samo)izločiti iz odločanja v zvezi z zadevo ali pa v smislu 38. člena ZIntPK o okoliščinah pisno obvestiti Komisijo za preprečevanje korupcije in do njene odločitve prenehati s sodelovanjem v zadevi, v kateri obstaja nasprotje interesov," so na KPK zapisali v sporočilu za javnost. 

Ugotavljajo, da tega ni storila, zato je s tem, ko je sodelovala pri obravnavi in sprejemu odločitve, ravnala v nasprotju z določbami ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, kot ga opredeljuje 12. točka 4. člena ZIntPK. "Ni sporno dejstvo, da je predsednica vlade predlagala sama sebe za kandidatko, sporno je to, da je o tem tudi odločala," opozarjajo na KPK.

V sklepnih ugotovitvah so zapisali, da se Bratuškovi ne očita, da je svojo funkcijo uporabila zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila nedovoljeni zasebni interes, temveč da bi kot uradna oseba morala biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in da bi morala storiti vse, da se mu izogne. O zaznanih okoliščinah morebitnega nasprotja interesov pa bi morala obvestiti KPK.

Kot so zapisali, mora predsednica vlade kot predstavnica izvršilne oblasti, najvišjega organa državne uprave, delovati ne samo zakonito in v javnem interesu, ampak tudi na način, da s svojim delovanjem ne poglablja javnega nezaupanja v institucijo, ki jo predstavlja. V nasprotnem primeru zmanjšuje integriteto in verodostojnost tako organa kot funkcije, ki jo opravlja.

Iz dokumenta tudi izhaja, da je Bratuškova trdila, da je bila pred, med in po seji vlade prepričana, da v primeru njenega sodelovanja pri odločanju "ne gre za nasprotje interesov, niti za okoliščine, ki bi lahko vzbujale videz nasprotja interesov". A KPK meni, da okoliščine in dejstva tega ne potrjujejo.

Virant na seji Bratuškovo opozoril na določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije

V mnenju med drugim navajajo, je iz magnetograma seje vlade, na kateri je ta odločala o omenjenem vprašanju, izhaja, da je takratni notranji minister Gregor Virant premierko takoj po seznanitvi s predlogom kandidatov za evropskega komisarja opozoril na določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, ki uradnim osebam nalaga točno določeno ravnanje v tovrstnih primerih.

Kljub opozorilu pa se predsednica vlade v nadaljevanju seje iz odločanja o kandidatih ni niti izločila niti ni kot predsedujoča prekinila točke seje, da bi o obstoju morebitnega nasprotja interesov obvestila KPK, kot ji to nalaga zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Predlog liste kandidatov za komisarje je (formalno gledano) pripravil kabinet predsednice vlade po njenem navodilu, kar je Bratuškova tudi sama potrdila na zaslišanju pred senatom komisije. Generalni sekretariat vlade je sicer komisiji pojasnil, da so kandidate predlagale stranke, a je prvak DeSUS Karl Erjavec na zaslišanju pred senatom komisije zanikal, da bi ga predlagala stranka in pojasnil, da se je za kandidaturo za to mesto odločil sam.

Kot izhaja iz zapisa KPK, ima komisija v zvezi s to zadevo odprtih še več postopkov, tako glede nasprotja interesov, kot tudi glede ugotavljanja znakov korupcije in znakov ravnanja v nasprotju z integriteto oziroma pričakovanim delovanjem in odgovornostjo posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi.

Senat komisije je sicer ločeno sprejel tudi sklepe, s katerimi so zavrnili "neutemljene zahteve za izločitev članov senata iz odklonitvenih razlogov". S svojimi izjavami se predsednik komisije Boris Štefanec v ničemer ni opredelil do odločitve v konkretni zadevi, jo komentiral ali prejudiciral, so prepričani.

Glede izjav o nedvigovanju pošte pa med drugim pojasnjujejo, da "nedvigovanje pošte pač ni enako odločanju o obstoju nasprotja interesov, ki je predmet obravnave v konkretni zadevi". Zastopnik Bratuškove Aleksander Čeferin je namreč zahteval izločitev vseh članov senata iz odločanja o zadevi.

Kot je razvidno iz dokumenta, so pooblaščenci Bratuškove v postopku komisiji očitali tudi, da so ji kršili njene (ustavne) procesne pravice v konkretnem postopku, kar pa je komisija prav tako zanikala.

Möderndorfer presenečen

Vodja poslancev ZaAB Jani Möderndorfer bo mandatno-volilni komisiji DZ (MVK) predlagal seznanitev z magnetogramom seje vlade z 31. julija, ki vsebuje zapise poteka odločanja vlade o izbiri slovenskih kandidatov za evropskega komisarja in ima sicer oznako tajnosti. Sam je namreč presenečen nad ugotovitvami KPK.

Seznanjen je namreč s tem, da vlada o seznamu sploh ni glasovala, zato ga zanima, kakšen magnetogram ima KPK. Poleg tega se Möderndorferju zdi "zanimivo" mnenje KPK, da je bilo sporno, da je Bratuškova odločala o svoji kandidaturi. Poslanci namreč, kot je spomnil, velikokrat odločajo sami o sebi.

Logar: Kakšen vpliv bo mnenje KPK imelo na poslansko funkcijo Bratuškove

V zvezi z ugotovitvami KPK je po oceni poslanca SDS Anžeta Logarja zanimivo sosledje dogodkov, torej da je KPK v primeru Bratuškove potrdila obstoj nasprotja interesov prav na dan, ko je Bratuškova odstopila od komisarske kandidature. Poleg tega se Logar sprašuje, kakšen vpliv bo mnenje KPK imelo na poslansko funkcijo Bratuškove, ki je "večkrat poudarjala, da v teh primerih ve, kaj ji je storiti".

Ali naj Bratuškova glede na ugotovitve KPK ostane poslanka DZ, je po mnenju poslanca ZL Franca Trčka stvar za premislek in razpravo, kjer pa mora najprej svoje stališče dati pravosodna veja oblasti.

O ugotovitvah KPK pa v NSi menijo, da je KPK zdaj dokončno potrdila to, da je že zaslišanje Bratuškove v Bruslju pokazalo, da njena kandidatura nikoli ni temeljila na strokovnosti, pač pa zlasti na političnem kupčkanju.

Sedlarjeva poziva Štefaneca k odstopu

Namestnica predsednika KPK Alma Sedlar predsednika komisije Borisa Štefaneca poziva k odstopu. Kot je zapisala v odprtem pismu Štefanecu, je bila kot članica senata izločena iz razprave in glasovanja v zadevi kandidature Alenke Bratušek.

Sedlarjeva je v odprtem pismu Štefanecu zapisala, da je dokument komisije v zvezi z Bratuškovo prejela šele danes, in sicer osnutek ob 11.15 ter končni dokument ob 12.40. Ob tem je pojasnila, da je bila do 18. ure v celoti zasedena na zasedanju Anticorruption Network na OECD v Parizu.

S tem sta bila Štefanec in njegov namestnik po njenih besedah seznanjena. Zato Sedlarjeva izraža odločen protest zoper izločitev članice senata iz glasovanja in izmenjave stališč pred glasovanjem o sprejetju ugotovitev.

Štefanec je povedal, da očitkov Sedlarjeve in poziva k odstopu ne želi komentirati. Dejal je, da je Sedlarjeva v Parizu, kjer je v skladu z dogovorom članov senata del delegacije KPK. "Mi smo poskušali danes zadevo urediti na tak način, da smo imeli z njo dopisno sejo, vendar se je odzvala tako kot se je odzvala," je pojasnil.

Poudaril je, da vse, kar dela, dela v skladu z zakonom. "In tudi v tem primeru. Če ne bi bilo zakonito, bi me na to opozorili tudi sodelavci," je pojasnil.

PREBERITE ŠE: Bratuškova je danes popoldan odstopila in o odstopu obvestila predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja.