Vizjak: Demonstracije ne bodo rešile ničesar

Da je država v krizi in da je treba čim prej sprejeti ukrepe, ki bodo preprečili, da slovenski narod pade na kolena, je jasno vsem. A mnenja se krešejo pri vprašanjih, kdo je odgovoren za nastale razmere – ljudje, politiki, neodgovorni gospodarstveniki, finančne elite in drugi? Prav tako ne najdemo skupne besede pri tem, kako naj se rešimo iz nastale situacije. Kdo naj plača nastalo škodo? Kdo naj varčuje? Komu rezati plače in za koliko? Koliko evrov je potrebnih za dostojno življenje? Kaj storiti z otroki, ki v klopeh slovenskih osnovnih šol sedijo lačni? Kaj storiti z mladostniki, ki se izpisujejo iz srednjih šol, saj nimajo za dijaški dom ali za vozovnico? V podobnih razmerah živijo tudi nekateri študenti. Kaj z mladimi, ki nimajo služb, prav tako s starejšimi, ki so ostali na cesti? In še in še.

Organizatorji demonstracij: Varčevanje bo še poglobilo krizo

Da se ne strinjajo z načinom, kako nas aktualna vlada rešuje iz krize, so nekatere družbene skupine in sindikati že večkrat poudarili. Tokrat pa se bodo odpravili tudi na ulice. Jutrišnje demonstracije, ki se bodo odvijale v prestolnici od 11. do 13. ure, pripravljajo tri sindikalne centrale, študenti in upokojenci. Prepričani so namreč, da politika varčevanja države ne bo popeljala v boljše čase, temveč bo položaj še zaostrila. Revščina se bo po njihovem mnenju še poglobila.

Kaj ni dobro?

Glede na to, da proračuna predstavljata velik pritisk na socialno državo, so sindikati zelo ostri do vladne odločitve, da zniža davek od dohodka pravnih oseb z 20 na 18 odstotkov, nato pa do leta 2015 na 15 odstotkov. Na ta račun naj bi se namreč prilivi v javno blagajno zmanjšali za 200 milijonov evrov.

Kot poudarjajo sindikati, to ne bo povečalo konkurenčnosti oz. privabilo tujih vlagateljev. Dokaz za to je Nemčija, kjer je ta davek 31-odstoten, pojasnjujejo. Za konkurenčnost je treba krepiti znanje, inovacije, varstvo in zdravje pri delu ter spoštovati delavske pravice in kolektivne pogodbe, dodajajo.

Ko gre za prihodkovno stran proračuna, bi morala država več narediti na izterjavi davčnega dolga, ki ga je čez 800 milijonov evrov, in se spopasti s tabu temami, kot so davčne oaze, menijo delojemalci. Ob tem pozivajo tudi k dodatnemu zaposlovanju davčnih inšpektorjev.

Skrbijo jih tudi "eksperimenti", kot sta ustanovitev t. i. slabe banke in Slovenskega državnega holdinga. Bojijo se namreč, da bo to vodilo v razprodajo in uničenje še tistih delov gospodarstva, ki še funkcionirajo. Moti jih še nova socialna zakonodaja, ki naj bi dokazljivo povečevala revščino.

Zelo so kritični tudi, ker se je vlada odločila, da reformi pokojninskega sistema in trga dela, v katerih so odprta še vsa ključna vprašanja, pošlje v DZ neusklajeni s socialnimi partnerji. To naj bi okrnilo socialni dialog.

Pri demonstracijah (aktivno) ne bodo sodelovale vse sindikalne centrale

V Konfederaciji sindikatov Pergam Slovenije in Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije se sicer strinjajo, da varčevalni ukrepi, ki so bili sprejeti in se napovedujejo tudi za leti 2013 in 2014, niso pot k zagonu gospodarstva ter razvoju Slovenije, in ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo, zavračajo. V tej luči omenjeni sindikalni centrali proteste podpirata. Ker pa pogajanja o pokojninski reformi in reformi trga dela še potekajo in je dogovor še možen, se za aktivno sodelovanje v organizaciji sobotnih demonstracij nista odločili.

Tudi v Slovenski zvezi sindikatov Alternativa ocenjujejo, da je pri pogajanjih o obeh reformah še vedno mogoče doreči ključne rešitve, zato v protestih ne bodo sodelovali.

V Zvezi delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost pa pojasnjujejo, da njihovi člani večinoma prihajajo iz zasebnega sektorja in se zato v organiziranje demonstracij, ki jih razumejo predvsem kot boj za javne uslužbence, niso vključili. Protestom kljub temu ne nasprotujejo.

Vlada demonstracije označila za pogajalsko taktiko, pri delodajalcih brez podpore

Delodajalci večinoma ocenjujejo, da so demonstracije sicer legitimno, a neodgovorno dejanje. Zdi se jim, da se organizatorji demonstracij premalo zavedajo, v kakšnem položaju je država. Kot poudarjajo, namreč Slovenija živi predvsem na račun zadolževanja, zato so reforme in krčenje javne porabe neizbežni. Demonstracije tega ne bodo rešile, verjamejo.

Na vladni strani medtem proteste glede na vsa odprta vprašanja v družbi in predvideno krčenje mase plač za javni sektor razumejo kot normalno reakcijo oz. pogajalsko taktiko. Nekaj normalnega pa je po mnenju vladnih predstavnikov tudi, da vlada vztraja pri racionalizaciji delovanja države. Skladno s tem upajo, da bo na sindikalni strani dovolj razuma in odgovornosti za sprejetje nujnih reform.

Vizjak: Demonstracije ne bodo rešile ničesar

Demonstracije same po sebi ne bodo rešile ničesar, so pa lahko opozorilo sindikatov, ki ga bomo v vladi vzeli zelo resno, je dan pred napovedanimi demonstracijami dejal minister za delo Andrej Vizjak. Sindikate je ob tem pozval k nadaljevanju konstruktivnega dialoga in opozoril pred posledicami, ki bi jih prinesla blokada vladnih reform, ki so nujne.

Meni, da je treba najprej sanirati bančni sistem, da bo ta spet začel financirati gospodarstvo, prav tako pa je treba izboljšati sistem upravljanja z državnim premoženjem. "Vse to pa se zaradi trenutnega kaosa ne more zgoditi," je poudaril Vizjak. "Če se bo zgodila blokada, bodo te rešitve spet na mizi, le da bodo bolj boleče," je opozoril. Prepričan pa je, da izhod iz krize ni mogoč brez nepriljubljenih ukrepov, zato je nejevolja ljudi po njegovem mnenju več kot logična. Izpostavil je, da vsi, ki bodo demonstrirali proti varčevanju, sicer nimajo "alternativnih scenarijev, ki bi bili izvedljivi in realni".

Kdo od politikov pride na demonstracije?

Predsednik SD Igor Lukšič pa je napovedal, da se bo demonstracij udeležil, pri tem pa ga bodo spremljali tudi drugi predstavniki stranke. "Mislim, da bo vsaj z naše strani tako jasno izraženo stališče, da se z aktualno politiko ne strinjamo, da stvari ne gredo v pravo smer in da imamo tu kot stranka drugačne predloge, ki so za Slovenijo boljši," je poudaril.