Sindikate moti predvsem poseg v letošnji regres

Podobno stališče so zavzeli tudi v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Predsednica sindikata Jelka Mlakar je pojasnila, da ji je republiški odbor sindikata že pred časom podelil mandat za podpis dogovora, ki predvideva osemodstotno znižanje plač ob hkratni odpravi plačnih nesorazmerij. Še vedno pa v sindikatu upajo, da bodo v sredo, ko se bodo znova sestali z vladno stranjo, uspeli doseči ugodnejšo rešitev tudi pri regresu.

V Sindikatu carinikov Slovenije so se glede dveh ključnih vprašanj – znižanja plač in višine regresa – odločili, da bodo ob dejstvu, da vlada pristaja na osemodstotno znižanje plač ob hkratni odpravi plačnih nesorazmerij, sami pristali na vladni predlog glede regresa, je povedal sekretar sindikata Dušan Miščevič. Po njegovih besedah bodo tako zadnjo varianto varčevalnih ukrepov podprli.

Vlada predlaga različno višino regresa

Vlada za javne uslužbence sicer predlaga različno višino regresa glede na plačni razred, pri čemer bodo tisti z nižjimi plačnimi razredi dobili višji regres, tisti v višjih plačnih razredih pa nižjega.

Tudi glavni odbor sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides se v glavnem strinja, da Fides pristane na predloge, ki so vključeni v zadnjo varianto. Po besedah predsednika sindikata Konrada Kuštrina so dobili mandat glavnega odbora za podpis dogovora, če bo do tega prišlo. Pojasnil je tudi, da zanje rešitve pri regresu niso bile nikoli problematične, saj razumejo, da je pravzaprav postal neka socialna kategorija in je prav, da ga dobijo tisti, ki ga najbolj potrebujejo, tisti, ki so socialno najbolj ogroženi.

Največ zadržkov pa so imeli člani glavnega odbora glede napredovanja mladih v višji naziv. Kot je pojasnil Kuštrin, menijo, da bi morali ne glede na finančno krizo leto 2013 šteti v napredovalno obdobje. "Če denarja ni, se pač to napredovanje ne bi izplačalo, ampak napredovati pa bi ljudje vseeno morali," opozarja Kuštrin, ki izpostavlja, da bo tem ljudem "ta stopnica" sicer manjkala celo profesionalno kariero.

Kuštrin je dodal, da je zanje pomembno tudi, da je vlada ob omejitvi dopusta na največ 32 dni soglašala, da se lahko javnemu uslužbencu določi še največ 15 dni dopusta zaradi posebnih pogojev dela, ki izhajajo iz specifičnosti posameznih dejavnosti oz. poklicev.

Borut Jakopin iz Sindikata policistov Slovenije je povedal, da bodo stališče o zakonu o uravnoteženju javnih financ in podanih dopolnilih oblikovali šele po tem, ko bodo svoja stališča podali ostali sindikati. To sicer ne pomeni, da bo njihovo stališče sovpadalo s stališčem koordinacije stavkovnih odborov, do varčevalnih ukrepov imajo namreč še vedno "veliko zadržkov".

Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) je sklenil, da ne bodo vložili podpisov za začetek referendumskega postopka o zakonu za uravnoteženje javnih financ, če bo DZ iz omenjenega zakona umaknil vse standarde in normative za področje vzgoje in izobraževanja, je po seji povedal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.