Predsednik ZSSS Dušan Semolič (Foto: Aljoša Kravanja)

Potem ko je minister za finance Janez Šušteršič v petek predstavil predlog zakona o ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga, je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič dejal, da z njim niso zadovoljni iz dveh razlogov.

"Najprej zato, ker se vse to počne zato, da se rešuje dolgove bank. Seveda pa bo denar nekje treba vzeti. Ta sistem postavlja mnoga slovenska podjetja in cele sisteme, kot je energetika, v izjemno ranljiv položaj, ker se bo z razprodajo tega premoženja saniralo Novo Ljubljansko banko," je prepričan Semolič. Kot je dejal, bo na ta način ogroženih kar nekaj dobrih podjetij in torej tudi delovnih mest.

Drugi razlog za nezadovoljstvo ZSSS je, da se "v holding daje tisto, kar ni državno, kar mora biti absolutno ločeno, torej vsa tista sredstva, ki so zbrana za funkcioniranje pokojninske blagajne in pokojninskih zavarovanj". Upravljanje tega področja mora biti v rokah tistih, ki so dajali sredstva v blagajne, je zatrdil.

Četudi je Šušteršič pomisleke o pokrivanju slabih terjatev s kakovostnim državnim premoženjem države zavrnil, saj da bo družba za upravljanje terjatev, na katero naj bi banke v državni lasti prenesle slabe terjatve, ločena od preostalih delov v holdingu, in bo holding za slabe terjatve izdal obveznice z državnim poroštvom, strahov sindikatov ni pomiril.

"Ne verjamemo, da bi bila v tem sistemu glede na probleme, ki se bodo začeli kopičiti, ta sredstva res porabljena za svoj namen. Pri teh obveznicah zgodba sploh ni tako enostavna. Tu je bistvo problema. Prišlo bo do razmer, ko se bo moralo ta podjetja prodajati in plačevati dolgove," je napovedal.

V zvezi z ministrovimi besedami, da bo holding premoženje Kapitalske družbe (Kad) obravnaval ločeno, ker je namenjeno izključno za namene financiranja potreb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), in da zato glede na današnjo ureditev ne bo sprememb, je Semolič vztrajal, da mora to ostati zunaj holdinga.

Po njegovih besedah ne gre za to, ali verjeti ministru ali ne. "Mi beremo zakon, kakršen je, in predvidevamo vse posledice. Tu ne štejejo besede ministra, to je premalo, zakon je tisti, ki bo štel, ko bo sprejet, ne pa upanje in besede, ki jih izrekajo predlagatelji. Saj te stvari so vedno pospremljene z lepimi besedami in željami. Ampak se žal nekateri učinki pogosto pokažejo šele po sprejetju zakona," je opozoril.

ZSSS zato zahteva sklic seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Ta mora biti, še preden bo predlog zakona obravnaval DZ, je poudaril predsednik ZSSS. V zvezi s holdingom so se sicer že pojavljale grožnje z referendumom.

ZSSS bo sicer svoje stališče do predloga zakona o ustanovitvi holdinga podrobneje predstavil na ponedeljkovi tiskovni konferenci.