Odvetniki sirskega begunca Ahmada Šamija so vložili novo prošnjo za azil, je potrdil Šamijev zastopnik in aktivist Miha Blažič. Prvo Šamijevo prošnjo za azil je ministrstvo za notranje zadeve junija lani zavrglo, saj je ugotovilo, da je zanjo, skladno z določili dublinske uredbe, odgovorna Hrvaška.
Vložitev prošnje za azil je danes komentiral tudi minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Opozoril je, da je bilo glede tega primera v javnosti veliko zavajanja. Prepričan je, da mu je bilo po krivem pripisano blokiranje ureditve Šamijevega statusa, ko je na vladi povedal, da 51. člen zakona o tujcih ni ustrezen za razrešitev tega problema. "Če bi predsednik vlade Miro Cerar imel iskreno željo, da se ta sklep sprejme, bi ta bil sprejet. Saj imajo devet ministrov," je dejal. Kot je še povedal, je "samo sledil mnenju ministrstva za notranje zadeve".
Ob medijski izpostavljenosti primera, ko se je za Šamija zavzel tudi del politike, je vlada že poudarila, da po zakonu o tujcih nima pristojnosti za reševanje Šamijevega statusa, prav tako pa je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar poudarila, da je bila odločitev ministrstva skladna z zakonom in da Šamiju ni pritrdilo nobeno sodišče.
Položaj sirskega begunca je bil po tistem, ko vlada zanj ni uspela najti rešitve, precej zmeden, kar je Šamija pahnilo v zelo slabo psihološko stanje. Šami je sicer še vedno v slabem stanju in ostaja pod zdravniškim nadzorom, je še pojasnil Blažič. Tokrat po Blažičevih besedah tudi pričakujejo ugodnejši razplet za Šamija po vloženi prošnji za azil.
V Levici so novembra tudi napovedali interpelacijo zoper notranjo ministrico, če bo Šami deportiran. Poslanci SDS pa so v DZ vložili predlog za ustavno obtožbo predsednika vlade Mira Cerarja, ki je po njihovem mnenju zlorabil položaj, ko je dosegel neizvršitev zakonite odločbe o deportaciji Šamija.
Šami je sicer v Slovenijo prek Hrvaške vstopil februarja 2016 ob koncu migrantskega vala, v Sloveniji pa sprva ni zaprosil za azil, temveč je nadaljeval pot proti Avstriji. Ta ga je na meji zavrnila, nato je v Sloveniji zaprosil za azil. Njegovo prošnjo je ministrstvo za notranje zadeve junija 2016 zavrglo, saj je ugotovilo, da je zanjo, skladno z določili dublinske uredbe, odgovorna Hrvaška.
