Bratuškova: Enega kandidata v Bruselj ni bilo mogoče poslati

Zunanji minister in predsednik Desusa Karl Erjavec je po petkovi dopisni seji vlade, na kateri so sprejeli sklep o podpori kandidatom za komisarsko ekipo bodočega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, v kateri je tudi premierka Alenka Bratušek, dejal, da je bil sklep sprejet nezakonito. Razkril je rezultat tajnega glasovanja in sporočil, da je bilo proti sprejetju sklepa šest ministrov, za pa le štirje. Kot pravi Erjavec, je bilo več ljudi proti kot za in zato po njegovem mnenju sklep ne bi smel biti sprejet.

A z vlade pojasnjujejo, da so izjave zunanjega ministra in podpredsednika vlade Erjavca o nezakonitosti in zlorabi položaja na 161. dopisni seji vlade v celoti neutemeljene in posledica nepoznavanja poslovnika vlade. Zatrjujejo, da sta dopisna seja in glasovanje potekala dosledno v skladu z določili poslovnika, zato so sklepi zakoniti in veljavni.

Kot pojasnjujejo na vladi, imajo na seji možnost glasovati vsi člani vlade, torej vsi ministri, vključno z ministrom brez listnice, in predsednik vlade. Tako je maksimalno število glasov na seji 14. Ker je bilo proti zgolj 6 glasov, tako trdi minister Erjavec, medtem ko vlada rezultatov glasovanja zaradi tajnosti seje ne razkriva, je bil sklep sprejet, saj bi moralo biti za nesprejetje sklepa proti več kot polovica članov vlade. "V konkretnem primeru bi v vsakem primeru za zavrnitev sklepov potrebovali sedem glasov proti, število prejetih glasov proti pa je bilo manjše," na vprašanja o zakonitosti sprejetega sklepa odgovarjajo v vladnem uradu.

Bratuškova prepričana, da ni bilo konflikta interesov

Alenka Bratušek je v pogovoru za nacionalni radio izrazila prepričanje, da s postopkom imenovanja kandidatov za komisarje iz Slovenije ni bilo nič narobe in da je vlada konec julija v Bruselj poslala seznam, kot so se pred tem dogovorili znotraj koalicije - da vsaka stranka predlaga enega kandidata. Nihče od ministrov, vključno s trenutno enim največjih kritikov - predsedujočim SD Dejanom Židanom - ni imel nič proti temu seznamu, je pojasnila.

"Vlada se je seznanila s seznamom in naložila, da se ta seznam pošlje v Bruselj. Se pravi, če se vlada s tem seznamom ne bi strinjala, seznam v Bruselj ne bi šel," je pojasnila in dodala, da glasovanja ni bilo, "ker če se odločitve na vladi sprejemajo soglasno, je praksa, da o gradivu ne glasujemo, razen če kateri od ministrov eksplicitno zahteva glasovanje, da izrazi svoje drugačno mnenje".

"Zelo zelo redki so bili primeri v času moje vlade, mislim pa, da je bilo tako tudi v preteklosti, da bi se na vladi o konkretni zadevi glasovalo," je povedala in pojasnila, da je Židan na tej povedal le, da je bolje, da vlada v Bruselj pošlje seznam, kot pa da ne pošlje nič.

Pojasnila je še, da je predsednik DL Gregor Virant na tej seji vlade podprl predlog bodočega premiera Mira Cerarja, da bi bil komisar še naprej Janez Potočnik, ki pa nato ni dal soglasja, da bi bil na seznamu z več kandidati. "Če bi Potočnik dal soglasje, na tem seznamu ne bi bili trije, ampak štirje," je poudarila Bratuškova.

"Tudi jaz pravim, da bi bilo bistveno bolje, če bi se lahko dogovorili za enega kandidata, pa to pač ni bilo mogoče. Mislim pa, da je zdaj vsem jasno, da čakati na to, da bi nova vlada poslala ime v Bruselj, ni šlo, ker bi Slovenija bila država, ki bi zavirala postopek oblikovanja nove Evropske komisije," je še opozorila Bratuškova in spomnila, da se mandat sedanji Evropski komisiji izteče 1. novembra. "Zato se je tudi s postopkom v Sloveniji mudilo," je poudarila.

Tudi glede navedb, da ji je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) že poslala osnutek ugotovitev po pregledu postopka izbire kandidata za evropskega komisarja, je Bratuškova izrazila prepričanje, da pri političnih funkcijah, kakršen je tudi položaj komisarja, ne more iti za konflikt interesov.

"Sicer lahko to v Sloveniji primerjamo z glasovanjem poslancev o ministrih in mislim da je že kar nekaj poslancev glasovalo o sebi za ministra, pa nihče doslej temu ni oporekal. Ne vidim tudi možnosti, da bi šlo za korupcijo, ker si nisem ne sebi ne komu drugemu pridobila nič protipravnega oz. mi nihče ni nič obljubil in jaz nisem nikomur nič obljubila, kar naj bi bila definicija korupcije," je dejala in zatrdila, da pisma KPK še ni prejela, nikakor pa da se ne namerava izogibati sprejemu pošiljke.

Vlada: Poslovnik velja že 13 let, pa nikoli nikogar ni zmotil

Sicer pa so se z vlade odzvali tudi na trditve pravnika Rajka Pirnata, ki je opozoril na spornost dopisne seje vlade. Opozoril je, da je treba poslovnik vlade na dopisnih sejah razlagati v skladu z zakonom, ki ima popolnoma jasno določbo. "Za neko odločitev mora biti večina članov vlade, zakon nikjer ne dopušča, da bi se vzdržani glasovi kar nekako šteli za glasove za," je pojasnil. "Če večina članov vlade ni bila za, pomeni, da odločitev ni bila sprejeta," še meni Pirnat. Kot navajajo v vladnem uradu, je Pirnat navedel samo drugi odstavek 16. člena zakona o vladi, ki se nanaša na redne seje vlade. "V tretjem odstavku istega člena zakona o vladi pa je določeno, da način dela in odločanja vlade ter morebitne drugačne kvorume določi poslovnik vlade. To pooblastilo je uporabljeno v citiranem 28. členu poslovnika, ki je v veljavi že od leta 2001 in doslej nikoli ni bilo problematizirano," opozarjajo na vladi in dodajajo, da noben član vlade v preteklih 13 letih ni predlagal spremembe te ureditve, četudi je vsak to možnost imel. "Poslovnik vlade je namreč interni predpis, s katerim vlada ureja svoje delovanje. Obenem pa je to v uradnem listu objavljen predpis in utemeljeno je pričakovati, da ta temeljni akt poslovanja vlade poznajo vsi člani vlade - še zlasti, ker je bilo doslej na tak način v tem mandatu izvedenih 160 dopisnih sej brez kakršnih koli težav. Od leta 2001 pa je bilo po teh pravilih sklicanih že 907 dopisnih sej," še pojasnjujejo.

Dodajajo še, da poslovnik vlade ne ureja instituta vzdržanja glasovanja. "Glasovanje na dopisnih sejah poteka elektronsko v posebnem informacijskem sistemu, ki ne mogoča vzdržanja glasovanja, saj tudi poslovnik vlade take situacije ne ureja," pojasnjujejo v uradu vlade.

Vladna služba za zakonodajo: kdor ne glasuje, se z odločitvijo strinja

Za mnenje so se obrnili tudi na vladno službo za zakonodajo, ki opozarja, da zakon o vladi dopisne seje vlade ne ureja, vlada pa je na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 16. člena zakona o vladi s svojim poslovnikom uredila tudi sprejemanje odločitev na dopisni seji vlade. Služba za zakonodajo pojasnjuje, da je predlagano gradivo sprejeto v dveh primerih: če proti njegovemu sprejemu v določenem roku ni glasovala več kot polovica članov vlade ali če je za sprejem gradiva glasovala več kot polovica članov vlade. Dodajajo, da ima navedena ureditev za posledico, da mora tisti član vlade, ki nasprotuje predlagani odločitvi, izrecno glasovati proti tej odločitvi, nadalje pa iz te ureditve in dosedanje prakse izvajanja poslovnika izhaja, da se član, ki ne glasuje, z odločitvijo strinja. Prav tako dodajajo, da poslovnik ne omogoča načina glasovanja, da se član vlade glasovanja vzdrži. "Po mnenju naše službe takšna poslovniška ureditev dopisnih sej vlade ni v nasprotju z zakonom o vladi, saj zakon dopisne seje ne ureja, hkrati pa vladi daje pooblastilo, da s poslovnikom določi način dela in odločanja vlade," so zapisali v svojem mnenju.

Juncker sporočil, kako je razdelil resorje

Prihodnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je danes objavil razdelitev resorjev v svoji komisiji. Slovenski premierki v odhodu Alenki Bratušek je v novi komisiji dodelil položaj podpredsednice, pristojne za energetsko unijo.

Preberite več o tem.