Revščina v Sloveniji: problem so tisti, ki niso niti zaposleni niti brezposelni

Statistični urad sporoča, da je bila lani v Sloveniji za 0,1 odstotka manjša stopnja tveganja revščine, in sicer 13,5-odstotna. Prag tveganja revščine se je zvišal za šest evrov na mesec, kar je najmanjše zvišanje od leta 2005. Stopnja socialne izključenosti je lani znašala 19,6 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke več kot leto prej.

Pod pragom tveganja revščine ali pa socialno izključenih je bilo tako lani 392.000 ljudi. Od tega je lani v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo približno 271.000 oseb. Če osebam pod pragom tveganja revščine prištejemo 71.000 resno materialno prikrajšanih oseb, ki so nad pragom tveganja revščine, in 50.000 oseb, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, ki pa niso pod pragom tveganja revščine in resno materialno prikrajšani, pomeni, da je bilo lani pod pragom tveganja revščine ali pa socialno izključenih 392.000 oseb, so sporočili z državnega statističnega urada.

Dohodek na osebo nižji od 606 evrov na mesec

Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je lani znašal 7273 evrov. Razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 606 evrov na osebo na mesec.

Štiričlanska družina z dvema odraslima in dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti vsaj 1273 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa vsaj 909 evrov na mesec, da sta se dvignila nad prag revščine.

Ker je relativna stopnja tveganja revščine le odraz porazdelitve razpoložljivega dohodka med gospodinjstvi, so jo dopolnili s kazalnikom resne materialne prikrajšanosti in nizke delovne intenzivnosti gospodinjstva. Kombinacija vseh treh kazalnikov je stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti, ki je lani znašala 19,6 odstotka.

Resno materialno prikrajšanih ljudi je bilo lani 133.000

To so osebe, ki zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne morejo plačati najmanj štirih od devetih dobrin, potrebnih za dostojno življenje, tako na primer najemnine, stanovanjskih stroškov in primerno ogrevanega stanovanja.

Nizko delovno intenzivna so gospodinjstva, v katerih so odrasli člani, stari 18 do 59 let, v letu pred izvedbo ankete delali manj kot 20 odstotkov svojega potencialnega delovnega časa. V gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo je lani živelo 118.000 ljudi.

Brez težav skozi mesec le 13 odstotkov gospodinjstev

Statistični urad še razkriva, da v letu 2012 vsako drugo gospodinjstvo ne bi uspelo iz lastnih sredstev poravnati nepričakovanih izdatkov v višini 600 evrov. Po mnenju gospodinjstev je z mesečnim dohodkom, ki so ga ta prejemala, preživelo brez težav 13 odstotkov gospodinjstev, s težavo pa 31 odstotkov gospodinjstev.

Največ gospodinjstev, ki so shajala zelo težko ali težko, je bilo med gospodinjstvi, ki so živela pod pragom tveganja revščine, in sicer skoraj dve tretjini. Tretjina gospodinjstev se je ukvarjala s težavami, kot so puščajoča streha, vlažne stene, vlažni temelji, trhli okenski okvirji ali trhla tla.

Na bivalne razmere vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer onesnaženost okolja, hrup, pretemno stanovanje in težave s kriminalom ali vandalizmom. Gospodinjstev, ki so imela težave z onesnaženostjo okolja, je bilo 17 odstotkov, takih, ki so imela težave s hrupom, pa 14 odstotkov. Devet odstotkov jih meni, da živijo v pretemnih stanovanjih; težave s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom v okolici jih je omenjalo osem odstotkov.

Stanovanjski stroški so po subjektivnem mnenju gospodinjstev v letu 2012 pomenili težko breme za 36 odstotkov gospodinjstev, za 11 odstotkov gospodinjstev pa ti stroški niso bili breme. Med gospodinjstvi v najemniških stanovanjih je bilo stanje še slabše, saj so stanovanjski stroški pomenili veliko breme za 59 odstotkov teh gospodinjstev; upoštevati pa je treba, da je bilo najemnikov v Sloveniji razmeroma malo (po podatkih iz te ankete približno 10 odstotkov gospodinjstev). Vsaj enkrat v zadnjih dvanajstih mesecih pred izvedbo ankete je s plačilom stanovanjskih stroškov zaradi finančne stiske zamudilo 18 odstotkov gospodinjstev, to je za dve odstotni točki več kot pred enim letom.

Slovenija bi potrebovala slovenske kazalce

Srna Mandič s Fakultete za družbene vede je v komentarju na današnje statistične podatke dejala, da so težave, ki jih ljudem povzroča kriza, resne in se povečujejo. S tem se je odzvala na današnjo objavo statističnih podatkov, za katere Mandičeva pravi, da niso pridobljeni z najboljšimi kazalci. Meni, da bi bilo treba uporabiti slovenske in ne evropskih kazalcev.

Na državnem statističnem uradu so med resno materialno prikrajšane osebe uvrstili tiste, ki si zaradi omejenih finančnih virov gospodinjstva ne morejo privoščiti najmanj štirih od devetih dobrin, kot so npr. enotedenske letne počitnice in mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan. A to "niso najboljši kazalci za tekoče težave ljudi, ki pa so resne in se povečujejo", pravi Mandičeva. Pri tem med drugim pogreša raziskave o tem, kako je kriza prizadela celo del srednjega sloja.

"Gre na primer za ljudi, ki imajo službo, ki niso brezposelni, vendar plače ne prejemajo ali pa jo prejmejo z večmesečnim zaostankom. Niti ne dobijo plače niti se ne morejo registrirati kot brezposelne osebe in tako dobiti pomoči," je opozorila. "Niso niti zaposleni niti brezposelni," je povzela.

Evropski kazalci tega po njenih besedah ne zajamejo, zato bi potrebovali slovensko raziskavo. Tako opozarja, da takrat, "ko udari revščina", starši izjemno skrbijo za svoje otroke in jim kupujejo marsikaj, pri sebi pa zelo varčujejo. "Običajno je ženska, mati, tista, ki se odpoveduje," je dejala. Smiselno bi bilo npr. obravnavati ravnanje te skupine žensk, pravi.