Šli smo po poti vaših smeti. Ali res na koncu vse stresejo na isti kup?

Vsak prebivalec Slovenije je lani proizvedel 476 kg komunalnih odpadkov, kar pomeni 1,3 kg na dan. Kam gredo odpadki, kaj se zgodi z njimi, potem ko jih odvržete v zabojnik pred hišo ali blokom? Čeprav mnogi mislijo, da tovornjaki komunalnih podjetij vsebino smetnjakov, potem ko ljudje pridno ločujejo, na koncu še vedno stresajo na isti kup, to ne drži.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Šli smo po poti vaših smeti. Ali res na koncu vse stresejo na isti kup? In zakaj eni plačujete dvakrat več kot drugi?

Vsak prebivalec Slovenije je lani proizvedel 476 kg komunalnih odpadkov, kar pomeni 1,3 kg na dan. Kam gredo odpadki, kaj se zgodi z njimi, potem ko jih odvržete v zabojnik pred hišo ali blokom? Čeprav mnogi mislijo, da tovornjaki komunalnih podjetij vsebino smetnjakov, potem ko ljudje pridno ločujejo, na koncu še vedno stresajo na isti kup, to ne drži. Odpadki se med seboj ne mešajo, v regijskem centru za ravnanje z odpadki se je o tem prepričala novinarka 24UR Inšpektor Petra Čertanc Mavsar.

smeti

Šli smo po poti vaših smeti. Ali res na koncu vse stresejo na isti kup? In zakaj eni plačujete dvakrat več kot drugi? (Foto: iStock)

Ugotovitve za našo državo so: smo na dobri poti, da uresničimo zadani cilj, da bi na koncu ostalo nepredelanih le štiri odstotke odpadkov. Vsekakor pa potrebujemo nov model izračunavanja cen, ki jih kot uporabniki plačate na položnici za odvoz smeti; takšen model, v katerem bi morali biti ljudje bolj stimulirani za zgledno ločevanje odpadkov, v katerem bi bile tudi cene storitev določene bolj objektivno, odstopanja na položnicah pa manjša.

Ekipa Inšpektorja se je namreč lotila tudi primerjave cen oz. višine položnic, ki jih dobite za smeti. Zakaj in kako je mogoče, da v nekaterih občinah plačate za primerljivo storitev celo dvakrat več kot v drugih občinah? Na to vpliva veliko dejavnikov, a tudi računsko sodišče meni, da bi bilo treba tu narediti večji red. O tem več jutri ... Ne zamudite rubrike 24UR Inšpektor jutri zvečer v oddaji 24UR.

Petra Čertanc

(Foto: POP TV)

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 34
 
Brežičan 17.11.2017 12:45:24
Lep primer dobre prakse in vzdržljive finančne sheme je komunalno podjetje, ki čisti po Dunaju. Mislim da je že skorajda leto dni nazaj bil članek na TV kako tam rešujejo probleme z odpadki saj je Dunaj dvomiljonsko mesto. Po Dunajo imajo samo dve vrsti odlagališčnih posod v enem se zbira biološke odpadke v drugem pa vse ostalo s tem so zmanjšali stroške vzdrževanja samih posod prav tako pa tudi samega prevoza le teh. Pri njih imajo stroj, ki skorajda vse sam prebere na koncu kar pa ostane preberejo delavci a tega je malo. Surovine prešajo v kubične kocke in jih prodajajo. Biološke odpadke pa zmeljejo imajo silos kjer se izloča plin na plin pa ogrevajo dve soseski blokov prav tako tudi vodo in tam tržijo. Zmlete biološke pa potem pustijo v kompostniku kjer se biološko predela v zemljo katero potem prodajajo za pokopališča, vrtove in lončnice. Tako imajo kar nekaj zaposlenih in še vedno ustvarjajo dobiček. Zanimivo ne pri nas pač zaradi korupcije in interesov posameznikov, ki so pripeti na to korito pač do tega ne more prit!
Več komentarjev