Slovenci med evropskimi nacijami, ki najbolj varčujejo

Danes obeležujemo svetovni dan varčevanja. 31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja razglašen leta 1924 v Milanu, kjer je takrat potekal mednarodni kongres, na katerem so se zbrali predstavniki številnih hranilnic iz 27 držav, tudi hranilnic, ki so delovale na ozemlju današnje Slovenije. Na kongresu so takrat sklenili, da je treba spodbuditi varčevanje po vsem svetu, obeleževanje tega dneva pa da naj bo priložnost za promocijo varčevanja.

Že dolgo časa pripisujemo varčevanju velik pomen tudi Slovenci, kar dokazuje tudi razmeroma dolgoletna tradicija bančništva in hranilništva na ozemlju današnje države, pravijo na Statističnem uradu RS (SURS). Prva hranilnica v Ljubljani, ki velja za najstarejši denarni zavod na Slovenskem, je bila ustanovljena že leta 1820. Kasneje so bile ustanovljene še druge mestne hranilnice in kreditne zadruge, za začetek slovenskega bančništva in s tem varčevanja pa sicer velja leto 1900, ko so slovenski poslovneži ustanovili Ljubljansko kreditno banko, prvo bančno ustanovo na ozemlju današnje Slovenije.

Zakaj in kako varčujemo?

Varčevanje je del dohodka, ki se ne porabi za tekoče namene. Motivi za varčevanje pa so različni: od varčevanja za starost, za nepričakovane dogodke, za poznejše večje nakupe in investicije, za potomce in tudi zato, da bi si okrepili občutek varnosti in neodvisnosti za prihodnost. Se pa lahko motivi za varčevanje sčasoma spremenijo, na kar v veliki meri vpliva velikost razpoložljivega dohodka gospodinjstev.

Stopnja varčevanja nam pove, kolikšen delež razpoložljivega dohodka je bil privarčevan oziroma ni bil porabljen. V Sloveniji je ta delež leta 2017 znašal 13,9 odstotkov. Glede na zadnje objavljene podatke Eurostata je imela najvišjo stopnjo bruto varčevanja Švedska (18,3%), sledila pa ji je Nemčija (17,3%). Najnižjo stopnjo varčevanja je imela Poljska (1,1%), drugo najnižjo pa Združeno kraljestvo (4,4%).

V Sloveniji se je stopnja bruto varčevanja gospodinjstev glede na leto 2016 povečala, in sicer skoraj za odstotno točko. (v 2016 je bila 13%). V večini držav članic EU-28 se je povečala v manjši meri ali pa se je zmanjšala. V celotni EU-28 je bila v povprečju precej nižja, 9,9%, medtem ko je bila v evrskem območju 12%.

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev, evropske države, 2017

Od leta 2012 se, glede na podatke finančnih računov Banke Slovenije, postopno zmanjšuje delež obveznosti v sredstvih, v letu 2017 je znašal 30,6%. Glede na leto 2016 so se sredstva gospodinjstev zvišala za 6,3%, obveznosti pa za 5,3%.

Tako kot v prejšnjih letih so gospodnjstva varčevala oziroma razporejala svoja finančna sredstva predvsem v vloge, delež teh v strukturi finančnih sredstev pa se je nekoliko zmanjšal. Zmanjšal se je tudi delež varčevanja v obliki zavarovanj, medtem ko se je povečal delež gotovinskega varčevanja, varčevanja v vrednostnih papirjih in še zlasti v obliki delnic ter drugega lastniškega kapitala. Večino delnic in lastniškega kapitala so imela gospodinjstva v nefinančnih družbah in investicijskih skladih. Najverjetneje je razlog za nekoliko spremenjeno strukturo oblik varčevanja politika Evropske centralne banke, ki je tudi še v letu 2017 ohranjala obrestne mere na rekordno nizki ravni.

Struktura finančnih sredstev gospodinjstev, Slovenija, 2017

87% obveznosti gospodinjstev predstavljajo posojila, ki so se v letu 2014 začela postopno zviševati. V letu 2017 so se glede na leto 2016 zvišala za 6,3%. Razlog za to ni bilo le zvišanje stanovanjskih posojil, ki so bila višja za 4,5%, ampak tudi potrošniških, ki so se zvišala kar za 12,4%. S tem se je tudi delež potrošniških posojil v strukturi posojil nekoliko povečal, delež stanovanjskih pa zmanjšal. Opisana sprememba je bila odraz gospodarske rasti, višje zaposlenosti in še vedno nizke obrestne mere. Še vedno pa so stanovanjska posojila predstavljala večino posojil; njihov delež je bil 61-odstoten. Delež potrošniških posojil je bil 25-odstoten, preostalo so bila druga posojila (14%). Gospodinjstva so posojila najemala večinoma pri domačih bankah (84%) in pri drugih finančnih posrednikih (10%).

Poleg posojil so imela gospodinjstva še 13% drugih obveznosti in sicer do nefinančnih družb (56%), do države (33%) in do finančnih institucij (11%).

Stopnje rasti posojil gospodinjstev po vrstah posojil, Slovenija, 2011-2017