Slovenski narod je z reformacijo prvič vidno stopil na evropski oziroma svetovni zemljevid, saj smo takrat postali aktivni del evropskih gibanj in procesov, je spomnil slavnostni govornik letošnje proslave na predvečer praznika.
Ideje slovenskih reformatorjev so tako dvigale Slovenijo iz "barbarske provincialnosti" v sam vrh evropskih narodov. "Kot štirinajsti narod v Evropi smo dobili celoten prevod Biblije, kot osmi narod v Evropi smo dobili moderno slovnico," je navedel Zavrtanik.
Reformacija je prinesla tudi nove poglede na razmere v družbi, odnose med ljudmi in oblastjo ter na cerkvene institucije. Zavrtanik sicer meni, da bi moderna znanost nastala tudi brez reformacije, a obenem izrazil prepričanje, da bi se ta brez reformacije razvila mnogo kasneje. Luther in reformatorsko gibanje sta se namreč postavila na stran znanosti in dajala prednost opazovanju narave in pojavov v njej, kar je nedvomno spodbudilo razvoj moderne znanosti.
Slovenci smo bili po Zavrtanikovih besedah prvič del evropskih reformatorskih gibanj v 16. stoletju, drugič pa v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Evropa začela spreminjati pogled na polpreteklo zgodovino ter delitev na vzhod in zahod.
"Obakrat smo Slovenci reformne ideje prehitro opustili. V 16. stoletju smo bili v to prisiljeni, ob in po nastanku države Slovenije pa ne in smo žal to storili sami," je dodal.
V času osamosvajanja smo sanje zmogli, reformnega procesa pa ne. Kot je dodal, Slovenci reformatorskega duha, ki bi ga takrat potrebovali, nismo imeli. "Bali in otepali smo se in se še vedno otepamo kakršnih koli resnih in nujnih sprememb. Zato danes živimo v državi, kjer je državljane skoraj panično strah kakršne koli, celo še tako nujne reforme. Če pa si kdo drzne zagovarjati spremembe, postane milo rečeno heretik ali izdajalec slovenskega nacionalnega interesa," je poudaril Zavrtanik.
Rektor novogoriške univerze kljub temu upa, da se slovenski reformatorski duh skozi stoletja ni izgubil. "Vprašanje pa je, kdaj bodo okoliščine takšne, da se bo ta duh v nas prebudil in bomo ponovno imeli priložnost, ki smo jo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zamudili," je dodal.
Cerar: Klic po prenovi duha
Klic po prenovi duha in družbe naj bo v času, ki so pred nami, vodilo vseh nas v posameznih in skupnih prizadevanjih za našo dobrobit, pa je v poslanici ob dnevu reformacije poudaril predsednik vlade Miro Cerar. Le tako nam bo namreč po njegovem mnenju uspelo izstopiti iz kriznega obdobja in odpreti vrata boljši prihodnosti.
"O ključni Trubarjevi vlogi pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika in izjemnem prispevku ostalih protestantskih piscev v našem slovstvu in kulturi ne bomo nikoli uspeli povedali vsega. Njihova dejavnost je tako močno posegla v našo narodno bit, da je postala nezamenljiva in neodtujljiva. Postala je močan in viden dejavnik oblikovanja slovenske dediščine," poudarja Cerar.
"Za Trubarja in somišljenike je bila vera v dejavno moč Božje Besede oziroma Logosa gonilo vsega njihovega delovanja. Prepričani so bili, da lahko Beseda pomaga človeku in spremeni družbo. Temu prepričanju ne moremo oporekati niti po 450 in več letih, saj je že samo njihova književna zapuščina tako globoko zaznamovala našo kulturo, da si brez nje skoraj ni mogoče predstavljati preživetja, razvoja in ustvarjalne rasti slovenske besede in z njo omike," navaja premier.
Dan reformacije zato Cerar vidi kot skupni praznik, ne glede na nazor ali veroizpoved. Trubar in z njim slovenski protestanti so namreč po njegovih navedbah "vse bolj skupni in povezovalni simboli naše istovetnosti ter pomembni nosilci gradnje naše prihodnosti".
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.