Slovenci smo veliki ljubitelji kave. Ste med njimi?

Leta 2014 je bil sprejet predlog, da bi vsako leto 1. oktobra praznovali mednarodni dan kave. Mednarodna organizacija za kavo je tako za prvi mednarodni dan kave razglasila prav današnji dan, dogodek, ki bo povezal številne države po svetu, pa so 'začeli' z dvodnevnim forumom na temo kave na razstavi Expo 2015 v Milanu. Do sedaj so ljubiteljice in ljubitelji kave mednarodni dan kave obeleževali zelo različno, večina držav pa je praznovala vsako leto 29. septembra in, kot kaže, se tega datuma ne bodo mogli odpovedati. Tako so pred dvema dnevoma v ZDA dan kave obeležili s številnimi predavanji na temo ugodja, ki ga nudi kava, hkrati pa so poskrbeli za številne promocijske dejavnosti, med njimi tudi za akcijske cene kave.

Podobno bo tudi današnji dan. V številnih državah bodo mednarodni dan kave obeležili s posebnimi akcijskimi cenami kav, ali pa bodo na ulicah pripravili posebne pokušine kav, sejme in razstave, lahko pa se boste udeležili tudi katerega od predavanj na temo pravične trgovine in zdravstvenega vidika uživanja kave. Večina dogodkov je objavljena na uradni spletni strani mednarodnega dneva kave, lahko pa jih poiščete tudi na družbenih omrežjih pod oznako #internationalcoffeeday. 

Ne glede na to, ali imate radi kratko, dolgo, črno ali belo, dejstvo je, da je kava pomemben spremljevalec skozi naša življenja. Za mnoge se namreč dan začne šele, ko popijemo jutranjo kavo. Upamo, da ste svojo jutranjo 'dozo' kofeina danes že dobili in da ste 1. oktober začeli kot se spodobi.

Vse se je začelo s poskočnimi kozami

Če verjamete legendam, potem je prve učinke kave v 9. stoletju zaznal etiopski pastir, ki je opazoval, kako so njegove kozice, ki so grizljale rdeče sadeže na drevesih ob pašniku, postale nenadoma veliko bolj poskočne in igrive. Začel je še sam eksperimentirati in žvečiti sadeže kavovca. Kmalu se je to razvedelo, zato so tudi drugi začeli trgati in žvečiti rdeče sadeže, saj so ugotovili, da jih sadeži poživljajo in jim pomagajo bedeti dlje časa. Čez čas so Arabci ugotovili, da se da iz rdečih sadežev narediti pijačo, ki ima podobne učinke, in tako so rdeči sadeži kmalu postali pomembno tržno blago.

V Evropo so kavo, tako kot marsikatero drugo kulturno rastlino, prinesli italijanski trgovci. Kava, ki je podaljševala budnost, je hitro postala priljubljena, leta 1645 pa so v Italiji odprli prvo 'kavarno'. Danes so kavarne praktično na vsakem vogalu, ponujajo pa vam ogromno različnih vrst kavnih napitkov od espressa, americana, macchiata, cappuccina, latte macchiata, mocaccina, ledene kave, ponekod pa vam bodo skuhali tudi turško kavo. Zelo so priljubljene kave, ki vam jih postrežejo v plastičnih lončkih in jih lahko odnesete s seboj (coffee to go), pa različni kavni avtomati, ki jih boste našli v vsaki malo večji ustanovi.

Kava je pač pomemben del življenja marsikaterega Zemljana, tudi Slovenk in Slovencev. Po podatkih Euromonitorja za leto 2013, največ kave spijejo na Finskem, kjer v povprečju porabijo 9,6 kilograma zrn kave na prebivalca. Sledijo jim Norvežani in Nizozemci, na četrtem mestu s 6,1 kilograma na prebivalca pa smo uvrščeni Slovenci. Ta podatek nas je malce presenetil, saj bi pričakovali, da bodo pred nami 'vsaj' Bosanci, ki so se uvrstili 'šele' na 11. mesto. 

Poznamo kar 60 vrst kavovcev

Kava je napitek iz prevretih praženih in zmletih zrn rastline kavovca. Obstaja okoli 60 različnih vrst kavovcev, ki dajejo različne vrste plodov, zato se med seboj močno razlikujejo tudi okusi kav. A okus kave ni odvisen le od vrste rastline, pač pa tudi od podnebnih razmer ter podlage, na kateri rastejo rastline. Na okus kave pa vpliva tudi obdelava zrn, skladiščenje in celo postopek transporta.

Zanimivo je, da večina trgovcev s kavo ne uporablja semen le ene vrste kavovca, pač pa mešajo semena različnih kavovcev v točno določenih razmerjih. Okoli 70 odstotkov svetovne populacije pije kavo vrste arabica, ki je bolj blaga in aromatična, okoli 30 pa kavo vrste robusta, ki je bolj grenka, manj aromatična, a vsebuje za 50 odstotkov več kofeina.

Plantaže kavovcev uspevajo v t.i. kavnem pasu (coffee belt), ki obsega pas okoli ekvatorja. So pa rastlino v 17. in 18 stoletju razširili tudi na druga območja. Največja pridelovalka kave je že vrsto let Brazilija, ki je glede potrošnje kave na prebivalca s 4,8 kilograma 'šele' na 10. mestu. Zaslužki, ki jih s kavo ustvarjajo lastniki plantaž, obratov za praženje ter proizvajalci kav so ogromni. Mnogi ocenjujejo, da je kava drugo najbolj prodajano blago na svetu – takoj za nafto.

Precej kritik je gojenje kavovcev deležno zaradi velike potrošnje vode, saj ta drevesa za svoje uspevanje potrebujejo velike količine vode, ki je v teh vročih predelih seveda primanjkuje. Prav tako na plantažah in v sortirnicah delajo tudi otroci, zato si mednarodna organizacija za kavo (tudi s pomočjo praznovanja svetovnega dne kave) prizadeva osveščati ljubitelje kave, kako pomembna je pravična trgovina.

Opojna tekočina, ki je povrhu še zdravilna

Seveda pa ne smemo zanemariti zdravilnih učinkov kave. Mnogi sicer vztrajajo, da je uživanje kave škodljivo, a so vedno glasnejši tisti strokovnjaki, ki so to tezo ovrgli. Ti dokazujejo, da ima kava blagodejni učinek na telo, seveda, če kavo uživamo v zmernih količinah. Glede dnevno priporočene količine kave so različna mnenja, načeloma pa se strokovnjaki strinjajo, da sta 1 do 2 kavi na dan povsem dovolj. Vam pa tudi dodatna skodelica kave ne bo škodila.

Kava vsebuje kofein, pa tudi veliko flavonoidov, ki delujejo antioksidativno. Prav tako vsebuje tudi vitamine in kalij. V eni skodelici kave je kar 11 odstotkov dnevno priporočene vrednosti vitamina B2, 6 odstotkov vitamina B5, našli pa boste tudi magnezij in niacin.

Imajo dokaze, da kava zmanjšuje tveganje za nastanek določenih vrst raka, srčnih obolenj, Alzheimerjeve in Parkisonove bolezni ter celo diabetesa tipa 2. Več študij je namreč pokazalo, da imajo ljudje, ki redno pijejo kavo, do 65 odstotkov manj možnosti, da zbolijo za Alzheimerjevo boleznijo, ki je glavni vzrok demence. Uživanje kofeina za 3 od 11 odstotkov pospešuje presnovo in pomaga pri izgorevanju maščob v telesu.

Seveda pa je, tako kot marsikje druge, tudi pri uživanju kave pomembno, da ne pretiravamo. Če menite, da ste odvisni od kave in bi radi zmanjšali njeno uživanje, potem morate vedeti, da je potrebno količino popite kave zmanjševati postopno, da bodo odtegnitveni simptomi (glavobol in depresija) čim blažji, šok za telo pa čim manjši.

Preverite, kako dobro je vaše poznavanje kave!

Še nekaj drugih zanimivosti:

- julija lani so v Južni Koreji pripravili rekordno veliko skodelico kave, ki je vsebovala kar 3700 litrov kave.

- prva nadzorna kamera na svetu iz leta 1991 je snemala vrč s kavo. Zaposleni na Univerzi v Cambridgeu so namreč postavili kamero, ki je snemala aparat za kavo, da so lahko prek kamere preverili, ali je v vrču še kaj kave, da bi si prihranili nepotrebno hojo do skupne kuhinje.

- najdražja kava na svetu je iz plodov kavovca, ki so jih zaužile in iztrebile cibetovke in sloni. Cibetovke so podlasici podobne živali, ki rdeča zrnca pojedo, jih iztrebijo, iz teh zrnc pa nato zmeljejo kavo, ki se imenuje kopi luwak. Za skodelico te kave boste morali odšteti več kot 20 evrov. Še dražja je kava, ki so jo 'pridelali' sloni. Za skodelico kave black ivory boste plačali okoli 50 evrov.

- kava pa je močno skrbela angleškega kralja Karla II. Ta je leta 1675 v Angliji prepovedal delovanje kavarn, ker je bil prepričan, da se ob tej črni tekočini zbirajo ljudje, ki so se zarotili proti kroni.

Je učinek jutranje kave že začel popuščati? Morda pa je čas, da si privoščite naslednjo skodelico dišeče kave?

Prilagamo še nekaj povezav do receptov, po katerih si lahko pripravite jesensko kavo, kavni sladoled ali pa nepogrešljivi tiramisu.