6. marca obeležujemo svetovni dan varčevanja z energijo, letošnje leto pa je generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto trajnostne energije. Kljub temu je stanje pri nas vse prej kot popolno, porabimo pa bistveno več energije, kot bi bilo to nujno potrebno.
Slovenija je leta 2010 uvedla prispevek za učinkovito rabo energije, ta pa se steka v Eko sklad. Iz sklada pa se nato financirajo ukrepi energetske učinkovitosti v gospodinjstvih. Eko sklad bo letos ponudil skupaj 11,8 milijona evrov nepovratnih sredstev, od tega jih bo deset milijonov evrov namenjenih za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije na stanovanjskih stavbah.
V obdobju 2008–2010 je država na področju učinkovite rabe energije dosegla velik premik, prihranila je namreč 2,8 odstotka energije in tako za 0,3 odstotne točke presegla cilj iz nacionalnega načrta za omenjeno obdobje.
Z doslednim izvajanjem drugega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2011–2016 bi po mnenju gospodarskega ministrstva po letu 2016 prihranili 4232 gigavatnih ur na leto, kar pomeni, da bi pri stroških za energijo prihranili okoli 500 milijonov evrov na leto.
K energetskim prihrankom lahko pripomoremo vsi
Kljub vsemu pa na Slovenskem ne storimo dovolj za še bolj učinkovito porabo energije. V lanskem letu smo porabili štiri odstotke električne energije več kot leta 2010, če pa upoštevamo, da gospodinjstvo za osvetljavo nameni med 10–11 odstotkov električne energije, varčne sijalke ne morejo zadoščati.
"Poraba električne energije še vedno narašča, zato je potrebno še bolj poudarjati pomen energetske varčnosti. Gospodinjstva so vse bolj elektrificirana. Vsak dan je kakšen nov aparat pri hiši,“ pravi Roman Ponebšek z Elektra Ljubljana.
Če hočemo privarčevati pri energetiki, se moramo potem držati določenih ukrepov, saj se varčevanje z energijo začne v naših glavah. Pri ogrevanju, umivanju, kuhanju in razsvetljavi lahko že z enostavnimi prijemi zmanjšamo porabo energije za eno tretjino. Varčevanje z energijo ne pomeni nazadovanja našega življenjskega standarda ali dodatnih nepotrebnih stroškov, ampak je to dejanje sodobnega in ozaveščenega človeka, ki se zaveda pomena energije in njenega vpliva na okolje.
Kupimo lahko varčne aparate. Tukaj je precej velika stopnja osveščenosti Slovencev – se pravi, da poznamo, kaj pomeni energijska nalepka, kaj pomeni razred A++ v primerjavi z razredom G: da so to toliko bolj učinkoviti aparati, da se splača zanje odšteti malce več denarja, pa potem zelo hitro privarčevati pri stroških električne energije.
Nekoliko težji pa so drugi ukrepi, ki jih je treba spremeniti: navade, da ugašamo luči in aparate, ki jih ne uporabljamo, da nimamo vključenih naprav v stanju pripravljenosti. V stanju pripravljenosti imamo veliko aparatov, zabavne elektronike, radiev, televizij, boksev, računalnikov – zabavna elektronika je večino dneva prižgana in to se, konec koncev, pozna tudi pri stroških računov za elektriko.
Ozaveščenje je najpomembnejše, da pišemo o tem in obeležimo vsaj enkrat letno. Svetovanje in naključno vabilo kako prihraniti in praktično prikazati z učinkovitimi prikazi, da lahko stvar spremenimo. Ena stopinja Celzija več pri ogrevanju bivalnih prostorov pomeni šest odstotkov večjo energetsko porabo. Stimulacija so tudi računi, ki jih moramo konec meseca plačati za porabo električne energije, del pa se povrne tudi v sistem nabave varčne osvetljave in toplotne izolacije bivalnih prostorov, hiš, je prepričan Ponebšek.
Slovenija je država energetsko revnih
Pri varčevanju z energijo pa lahko veliko naredi vsak posameznik. Nasvete je mogoče najti na več spletnih straneh, med drugim na straneh kampanje Energija si, bodi učinkovit, projekta Ensvet in kampanje Uresničujmo, z energijo varčujmo. Med bolj ambicioznimi je projekt Achieve, ki poteka pod okriljem programa Inteligent energy Europe in ga financira Evropska komisija. V njem sodeluje sedem organizacij iz petih držav – Francije, Velike Britanije, Nemčije, Bolgarije in Slovenije. V Sloveniji izvaja projekt društvo za sonaraven razvoj Focus, prizadevajo pa si zmanjšati porabo energije v energetsko revnih gospodinjstvih.
"Koncept energetske revščine pomeni, da gospodinjstvo za stroške energetske porabe, elektrike in ogrevanja, porabi na leto več kot 10 odstotkov svojih dohodkov. Po podatkih Umarja spada pod prag energetske revščine več kot 30 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji,“ pravi vodja programa Energetika Tomislav Tkalec.
V projektu Achieve svetujejo 300 gospodinjstvom na območju Ljubljane. Pri gospodinjstvu se opravita dva obiska, gospodinjstvo pa se samo prijavi k projektu. Pri izbiri so bili določeni tudi dodatni kriteriji – ali gospodinjstvo prejema socialno pomoč ali pa znašajo prihodki gospodinjstva 300 evrov na člana gospodinjstva mesečno.
"V sklopu prvega obiska pregledamo račune za elektriko, ogrevanje in vodo – toplo in mrzlo. Pregleda se poraba določenih naprav v gospodinjstvu – poraba televizije, hladilnika, pralnega stroja in nato določimo okvirno mesečno porabo, preverimo žarnice – ali gre za varčne ali navadne, kako dolgo svetijo in izračunamo letno porabo in kakšni so stroški za posamezno žarnico,“ pravi Tkalec.
Pri drugem obisku gospodinjstvom predstavijo, koliko energije gre v nič in kje bi lahko porabili manj energije. Gospodinjstva prejmejo tudi paket za zmanjšano rabo energije in vode, v katerem so varčne sijalke, podaljški za elektriko na izklop, tesnila za okna, varčni nastavki za pipe, varčno glavo prhe.
Na društvu Focus izpostavljajo, da ne dosegamo take stopnje varčevanja, kot bi jo lahko, ker večina ni stimulirana k temu, ker pa se cene energentov le strmo višajo, je vse več ljudi varčevalno usmerjenih. "Dvig cen stimulira varčevanje, a so na slabšem tisti, ki si ne morejo privoščiti zadosti energije. Bolj učinkovito je, da se ljudem predstavi, koliko energije porabijo za katero napravo in se na podlagi tega odločijo, kje se jim splača privarčevati in kje ne,“ še pravi Tkalec.
Namen programov, kot je Achieve, je ponuditi nekaj nasvetov, kako varčevati z energijo in vodo v vsakdanjem življenju. Večino predlogov lahko preprosto izvedemo in terjajo le nekaj trenutkov naše pozornosti. Ko ti ukrepi postanejo del vsakdanjih rutin, pa se hitro opazi prednost nižjih stroškov. Ne pozabite: najcenejša energija je tista, ki je ne porabimo!
KOMENTARJI (66)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.