Slovenija ima enkrat več zavarovanih habitatov, kot je povprečje v EU

Državni sekretar Klemen Potisek se je v Bruslju udeležil zasedanja Sveta EU za energijo in e zadržan do uvedbe sklada, v katerega bi morale države vplačevati, če ne bi dosegale zastavljenih ciljev s področja obnovljivih virov energije. 

Kot so sporočili z ministrstva za infrastrukturo, je bil del razprave namenjen predlogu uredbe o upravljanju energetske unije. Potisek je izpostavil predvsem tri zakonodajne akte, in sicer uredbo o upravljanju energetske unije, direktivo o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in uredbo Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer).

Poudaril je, da bo pri določanju nacionalnih ciljev obnovljivih virov energije do 2030 treba upoštevati tudi posebnosti posameznih držav članic in prispevke držav članic k drugih okoljskim ciljem unije, kot je na primer velik delež zavarovanih naravnih habitatov - Natura 2000, kar otežuje razvoj rabe obnovljivih virov energije.

Slovenija ima 38 odstotkov zaščitenega ozemlja, ostale članice v povprečju 18 odstotkov  

Slovenija ima namreč več kot 38 odstotkov ozemlja zaščitenega iz naslova varovanja naravnih habitatov in s tem nosi nesorazmerno breme pri ohranjanju biodiverzitetnih ciljev EU, so zapisali na ministrstvu. Povprečje zavarovanega ozemlja na državo članice je 18 odstotkov.

Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije na ozemlju, ki je pod zaščito Nature 2000, je oteženo in terja posebne omilitvene ukrepe, kar Slovenijo postavlja v neenakopravni položaj z drugimi državami članicami, ki takšnih zaščitenih ozemelj nimajo.

Potisek je zadržan do uvedbe tako imenovane finančne platforme oziroma sklada, v katerega bi države članice morale vplačevati, če ne bi dosegale zastavljenih ciljev obnovljivih virov energije. Slovenija predlogu nasprotuje, saj principi delovanja sklada in določitev bremen na državo članico v primeru nedoseganja ciljev v uredbi niso opredeljeni, prav tako pa je nesprejemljivo, da bi se ti vidiki opredelili v delegiranemu aktu, so izpostavili na ministrstvu.

Glede predloga uredbe o upravljanju energetske unije pa je državni sekretar zagovarjal uskladitev časovnice za pripravo nacionalnih energetsko-podnebnih načrtov s sklepi Sveta EU iz novembra 2015, upoštevanje nacionalnih posebnosti in nacionalno suverenost pri izbiri energetske mešanice.

Državni sekretar je na zasedanju Sveta izpostavil tudi nasprotovanje Slovenije 17. členu predloga Acer uredbe, ki uvaja možnost, da bi Acer v drugih državah članicah ustanavljala lokalne pisarne. Predlog posega v medvladno odločitev iz decembra 2009, ki je določila, da bo sedež v Ljubljani, so zapisali.

Na zasedanju Sveta je podpredsednik Evropske komisije, pristojen za energetsko unijo, Maroš Šefčovič predstavil drugo poročilo o stanju Energetske unije, objavljenem 1. februarja letos, ki obravnava napredek od objave prvega poročila o stanju energetske unije novembra 2015. Evropa je glede emisij toplogrednih plinov, energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov na poti, da doseže svoje cilje za leto 2020. Da bi spodbudila te procese, komisija napoveduje turnejo posvečeno energetski uniji.

Glede predloga uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom je bil znotraj Sveta EU na začetku februarja 2017 dosežen tudi dogovor, zato je predsedstvo dobilo mandat za začetek pogajanj z evropskim parlamentom. Slovenija ocenjuje, da je zaključek pogajanj možno doseči v času malteškega predsedovanja in bo podpirala napore predsedstva v tej smeri.