Slovenija na 1. mestu: od leta 2001 število smrti na cesti zmanjšali za 61 odstotkov

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je v Bruslju v imenu Slovenije sprejel evropsko nagrado za varnost v cestnem prometu PIN. "Slovenija si zasluži ogromno pohvalo za predanost ciljem, ustanovitev agencije, namenjene varnosti na cesti, in celovitega akcijskega načrta," so ob tem zapisali v Evropskem svetu za varnost prometa.

Minister pa je ob sprejetju nagrade dejal, da se Slovenija že od leta 2001 izjemno trudi na področju varnosti cestnega prometa. Poudaril je, da je ta nagrada za Slovenijo veliko priznanje in hkrati spodbuda za naprej, da nadaljujemo z ukrepi s katerimi je Slovenija dosegla bistveno povečanje cestno prometne varnosti.

Slovenija si je v Nacionalnem programu varnosti v cestnem prometu, objavljenem leta 2013, zastavila cilj v okviru katerega želi zagotoviti manj kot 70 smrtnih žrtev in manj kot 460 hudo ranjenih v l. 2022 ter doseči "Vizijo nič", nič smrtnih žrtev na slovenskih cestah. Ob tem je minister pojasnil, da so cilji resda ambiciozni, ampak tudi realni. "Resnično verjamem, da vsak od nas nosi svoj del odgovornosti za večjo varnost v cestnem prometu in mora prispevati k njeni uresničitvi, a cilje je mogoče doseči le, če bomo še naprej sodelovali," je dejal minister. Ob koncu se je zahvalil Javni agenciji RS za varnost prometa, vsem resornim ministrstvom, policiji, načrtovalcem in izvajalcem politike na področju infrastrukture, proizvajalcem vozil, vsem prostovoljcem nevladnih organizacij, učiteljem v vrtcih in šolah ter medijem in vsem strokovnjakom v Sloveniji, ki so s svojim predanim delom in zavezanostjo pripomogli k doseganju večje varnosti v cestnem prometu v naši državi. "Brez njih bi bila vsa naša prizadevanja zaman," je poudaril Gašperšič.

2014 je bilo slabo leto

Ob podelitvi nagrade so predstavili tudi poročilo sveta o evropskem napredku pri prometni varnosti. Na evropski ravni so lani zabeležili 25.845 smrti na cestah, kar je le 0,6 odstotka manj kot leto prej in najmanjše zmanjšanje od leta 2001. Če bi v EU želeli doseči cilj prepolovitve smrti od leta 2010 do 2020, bi se moralo število vsako leto zmanjšati za skoraj osem odstotkov, so še zapisali.

Latvija, Slovaška in Bolgarija na dnu lestvice

Najslabše so se odrezale Latvija, Slovaška in Bolgarija, med 12 državami, kjer se je število smrti povišalo, pa so med drugim tudi Francija, Irska, Nemčija in Velika Britanija.

Po drugi strani pa v sporočilu izpostavljajo Hrvaško, Slovenijo, Finsko, Grčijo, Luksemburg in Malto, kjer se je število smrti znižalo za okoli 10 odstotkov ali več.

Lani je sicer v državah EU na milijon prebivalcev na cestah v povprečju umrlo 51 ljudi. Največ jih je umrlo v Latviji, Romuniji, Bolgariji, Litvi in na Poljskem, najmanj pa na Malti, Švedskem in na Norveškem ter v Veliki Britaniji. Slovenija se po številu smrti na milijon prebivalcev uvršča v evropsko povprečje.
Število resno poškodovanih se je v 23 državah EU, ki ločijo med resnimi in lahkimi poškodbami, lani v primerjavi z letom 2013 celo povečalo, in sicer za tri odstotke. Policisti so zabeležili resne poškodbe pri 203.500 ljudeh.

Od leta 2001 so evropske države število smrti v povprečju zmanjšale za 53 odstotkov, v najboljšo skupino pa se poleg Slovenije na petem mestu uvrščajo še Španija, Portugalska, Litva, Latvija in Estonija. Na dnu lestvice so Poljska, Bolgarija, Malta in Romunija.

AMZS: nagrada priznanje celotni Sloveniji

Kot so sporočili iz AMZS, nagrada predstavlja nedvomno priznanje celotni Sloveniji, še posebej vsem vladnim in nevladnim organizacijam, ki delujejo na tem področju. Na drugi strani pa priznanje predstavlja veliko odgovornost ter izziv za vzdrževanje in izboljšanje sistema in stopnje varnosti najodgovornejših nosilcev oblasti Slovenije.

Zato v AMZS pozivajo vse pristojne, da naredijo vse, da bo Slovenija z učinkovitim delovanjem sistema zagotavljala in izpopolnjevala to raven varnosti. V AMZS si zato želijo, da kvantitativne aktivnosti zamenjajo s tistimi, ki bodo za seboj nosile merljive in kakovostne rezultate.