Slovenija na vrhu po kršitvah človekovih pravic glede na število prebivalcev

Slovenija je prva po ugotovljenih kršitvah človekovih pravic na število prebivalcev med članicami Evropskega sodišča za človekove pravice, ugotavlja sodišče. Za Vrhovno sodišče ti podatki niso nobena novost, medtem ko na pravosodnem ministrstvu in pri varuhu človekovih pravic pravijo, da pri tem ne gre posploševati.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je do konca leta 2014 prejelo več kot 8400 tožb iz Slovenije, razsodilo pa je v 323 primerih in v 304 ugotovilo vsaj eno kršitev. ESČP v pregledu dela sodišča v letih 1959-2014, objavljenem maja letos, navaja, da se največ ugotovljenih kršitev nanaša na pravico do sojenja v razumnem roku in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

Največ ugotovljenih kršitev v Sloveniji, najmanj v Španiji in Nemčiji

Spletni portal Rights Info v analizi povzetka dokumenta ESČP ugotavlja, da je Slovenija s 148 primeri ugotovljenih kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev prva med evropskimi državami. Sledijo Malta s 102 kršitvama na milijon prebivalcev, Moldavija (76), Bolgarija (68) in Grčija (67). Najmanj kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev beležijo Španija (2), Nemčija (2), Danska (3), Irska (5) in Velika Britanija (5).

Slovenija, ki je članica ESČP od leta 1993, je izgubila v kar 94 odstotkih vseh primerov, enako kot Rusija. Ukrajina je izgubila v 99 odstotkih primerov, Madžarska in Azerbajdžan pa v 95 odstotkih. V najmanj primerih pa so izgubile Danska (33 odstotkov), Švedska (41 odstotkov), Velika Britanija (59 odstotkov), Nizozemska (59 odstotkov) in Švica (62 odstotkov), navaja portal.

Vrhovno sodišče: kršitve se nanašajo na čas pred letom 2006, danes je stanje boljše

Na Vrhovnem sodišču poudarjajo, da se večina ugotovljenih kršitev pred ESČP nanaša na čas pred letom 2006, ko so stranke na ESČP množično vlagale pritožbe zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Slovenska zakonodaja namreč za to ni predvidevala učinkovitih pravnih sredstev.

Zaradi tega je država, kot navajajo na sodišču, uvedla številne sistemske ukrepe in spremembe. Med drugim je DZ leta 2006 sprejel zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, "s čimer je bilo vzpostavljeno učinkovito varstvo za kršenje omenjene pravice". V enakem obdobju so na sodiščih začeli tudi s procesi reorganizacije in optimizacije sodnih postopkov.

Zaradi vseh teh aktivnosti so se povprečni časi reševanja zadev bistveno znižali, posledično pa je po letu 2006, še posebej pa po letu 2010, bistveno upadlo število pritožb in odločitev, v katerih je ESČP ugotovilo, da je Slovenija kršila pravico do sojenja v razumnem roku, so dodali.

Tudi na pravosodnem ministrstvu poudarjajo, da je po sprejemu projekta Lukenda in zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ESČP ugotovilo kršitve še v nekaj primerih, ki pa so bili povezani predvsem s prehodnim obdobjem ter tudi z zakonsko določenim rokom izplačila odškodnine za nepremoženjsko škodo v takih zadevah.

Drugi sistemski problem, ki je vodil v več obsodb v zadnjih letih, pa so bile neustrezne razmere v ljubljanskem zaporu, so še navedli na ministrstvu in dodali, da so to problematiko deloma rešili z notranjimi organizacijskimi ukrepi, kar je imelo za posledico tudi manj sodb iz ESČP. Letos so sprejeli tudi novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki prinaša večje možnosti premeščanja znotraj sistema zaporov ter prenovljeno pravno sredstvo za varstvo pravic zapornikov.

Na ministrstvu navajajo, da bo problematika v celoti rešena šele z izgradnjo nadomestnega zapora za področje Ljubljane, glede katerega je ministrstvo za pravosodje že začelo z aktivnostmi. Kot naslednji korak pa na ministrstvu navajajo organizacijske spremembe zakonodaje, ki so načrtovane za konec leta, ko pripravljajo tudi uvedbo enovitega sodnika prve stopnje in s tem enakomernejšo delovno obremenitev posameznih sodišč.

Z izjemo obsodb zaradi sojenja v razumnem roku so sodbe v povezavi z izbrisanimi in kršitve, povezane z neustreznimi razmerami v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, ter kršitve drugih konvencijskih določil v primerjavi z drugimi državami maloštevilne, so še zapisali na pravosodnem ministrstvu.

Sicer pa na pravosodnem ministrstvu in pri varuhu človekovih pravic pa opozarjajo, da le na podlagi statistike ESČP ni mogoče posplošeno zaključiti, da bi bila Slovenija množična kršiteljica človekovih pravic. Kljub temu pa so pri varuhu poudarili "nujnost spoštovanja temeljne pravice vsakogar, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnikoli kazenski obtožbi zoper njega sodišča odločajo v razumnem roku".