Državne oblasti so na mejnem prehodu Obrežje v četrtek začele postavljati panelno ograjo, danes pa jo postavljajo še na mejnem prehodu Gruškovje. "Če bi prišlo do možnosti ponovnega migracijskega vala, se bo mejni prehod zaprl," je danes ob robu seje mariborskega mestnega sveta povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga. "Naredili bomo vse, da ne bo prišlo do ogrožene varnosti državljank in državljanov," je dodal.
Ograji na mejnih prehodih Obrežje in Gruškovje po njegovih besedah sodita v okvir načrtovane postavitve začasnih tehničnih ovir na meji, s čimer se je v sredo seznanila tudi vlada. Do sedaj so postavili 183,5 kilometra takšnih ovir, in sicer od mejnega prehoda Gibina v občini Razkrižje do doline reke Dragonje v občinah Piran in Koper.
Kot so še pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, panelno ograjo postavljajo tudi na mestih, kjer so "začasne tehnične ovire", torej žičnato ograjo, odstranili. Tu gre predvsem za prehodna mesta, mejne prehode, strnjena naselja, turistične destinacije ter območja, kjer bi lahko narasel vodostaj reke ogrozil postavljene ovire. Panelne ograje tako postavljajo na območju policijskih uprav Murska Sobota, Maribor, Celje, Novo mesto, Ljubljana in Koper.
Začasne tehnične ovire iz panelnih ograj so zaenkrat postavljene v skupni dolžini 27,5 kilometra, zamenjava pa po navedbah ministrstva poteka v skladu s sprejetim načrtom in v dogovoru z lokalnimi skupnostmi.
V naslednjih dneh bodo s postavitvijo ograje nadaljevali še "na nekaterih ključnih območjih, na katerih bi lahko glede na lanskoletne izkušnje prišlo do poskusov množičnega prihajanja na ozemlje Slovenije". Kje točno, tudi Špenga iz varnostnih razlogov ni želel povedati.
Na notranjem ministrstvu so poudarili, da gre za nujen in začasen ukrep, ki bo policiji omogočal učinkovito varovanje zunanje schengenske meje v primeru ponovitve množičnih migracij in celovito izvajanje varovanja ljudi in njihovega premoženja.
Cerar: Izvajanje začasnega mejnega nadzora je treba prilagajati aktualnim razmeram
Premier Miro Cerar je po koncu dvodnevnega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju izpostavil nadaljnjo enotnost voditeljev EU glede povečanja nadzora iregularnih migracij v EU. Kot je dejal, so se strinjali, da je treba nadaljevati s krepitvijo nadzora zunanje meje EU ter se zavzeli za polno delovanje evropske mejne in obalne straže do konca leta.
Tam, kjer še obstaja začasni nadzor na notranjih mejah, je treba ugotoviti, kje je še potreben. Kjer pa bo začasni mejni nadzor še nekaj časa ostal, pa je treba ta nadzor prilagoditi dejanskim razmeram na terenu, je pojasnil slovenski premier. Po tem je izrazil pričakovanje, da bo Evropska komisija sprejela objektivna merila za uvedbo takega začasnega nadzora. "Vsekakor Slovenija meni, da tam, kjer objektivnih razlogov za to ni, takega nadzora na sme biti," je še dejal premier.
Kot je spomnil, je Slovenija glede avstrijske napovedi, da bo uvedla začasni nadzor na meji, postavila zelo jasne zahteve Evropski komisiji, naj se ugotovi, če je to potrebno. v kolikor bi bilo, bo v skladu s sprejetimi sklepi to moralo biti prilagojeno dejanskim razmeram, je še pojasnil. "Zato pričakujemo od Avstrijcev, da v vsakem primeru ne bodo zaustavljali normalnega pretoka na mejah, in takšno je tudi zagotovilo, ki sem ga dobil od kanclerja Kerna, ki razume, da vsako zapiranje meja povzroči škodo gospodarstvu, dobrim medsosedskim odnosom," je dodal.
Kot pomemben premik naprej je po njegovi oceni tudi konkretnejše osredotočenje na izvorne razloge kriz. Tokrat so se voditelji EU v razpravi konkretneje osredotočili na odpravljanje vzrokov iregularnih migracij v Sredozemlju ter se zavzeli za nadaljnje delo pri izvajanju novega partnerskega okvira sodelovanja s petimi afriškimi državami: Mali, Etiopija, Niger, Nigerija in Senegal.
KOMENTARJI (165)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.